Beseda salavat je množinska oblika arabske besede salat (molitev). Beseda se v kulturnem območju balkanskih muslimanov uporablja v ednini, v kontekstu izgovarjanja salavata na Božjega poslanca Muhammeda, a.s. Izgovarjanje salavata se šteje v ibadet, kot Bogu ugodno delo in kot tako ima posebno vrednost v duhovnem življenju muslimanov. Vernikov odnos do poslanca Muhammeda, a.s., se […]
Hidžretski mesec rebiu-l-evvel je mesec Božjega poslanca Muhammeda, a.s. V tem mesecu je rojen poslanec Muhammed, a.s., in verniki mu v rebiu-l-evvelu namenjajo veliko pozornosti. Zato bomo tudi na spletni strani Islamske skupnosti v naslednjih tednih objavljali besedila, ki so povezana s poslancem Muhammedom, a.s. ”V Allahovem Poslancu imate lep vzor (usvetun haseneh) za tistega,
Kur’an je največja mudžiza (dokaz) za poslanca Muhammeda, a.s., in glavni vir islama. Zato ga je potrebno hraniti v izvirni obliki oziroma v obliki, v kateri je razodet. Zato je sam Bog obljubil, da bo varoval Kur’an in prav zato od Razodetja do danes ni prišlo do nikakršnih sprememb v Kur’anu. Iz Kur’ana ni nič
Zgodovinsko-pravni koncept je povezan s filozofsko-religijskim okvirom, kar je pomembno, ko govorimo o dokumentu, ki ga imenujemo Medinska ustava. Nekateri ga poimenujejo tudi Medinski sporazum ali dokument (Medina Covenant/Document).[1] Ustava je sporazum, ki ga je propagiral poslanec Muhammed leta 622, po tem ko se je iz Mekke preselil v Medino. Ustava je regulirala odnose med
Muharrem je prvi mesec muslimanskega koledarja. Beseda muharrem je arabska beseda, ki ima tri pomene, in sicer svet, nedotakljiv in prepovedan. To je tudi en izmed mesecev, za katere Kur’an pravi, da so sveti. “Število mesecev pri Allahu je dvanajst. Po Allahovi Knjigi, od dneva, ko je ustvaril nebesa in zemljo, štirje so sveti.” (et-Tevba,
Deveti dan meseca zu-l-hidžeta (zadnji mesec v hidžretskem koledarju in mesec hadža) se imenuje dan Arefata. To je dan, ki ga vsi hadžiji (romarji) preživijo na planoti Arefat kot sestavni del obredov hadža. Bivanje na planoti Arefat se mora opraviti vsaj v enem trenutku v obdobju od opoldanske molitve (podne namaza) 9. zu-l-hidždžeta in vse
O lepoti, arhitekturi in umetnosti, ki so prisotne v hišah, ulicah in džamijah Mekke in Medine, so napisane številne knjige. V dneh, ko se hadžiji (romarji) udeležujejo svojega življenskega potovanja, prikazujemo nekoliko manj znane zanimivosti, ki so povezane z izgradnjo in ohranjanjem Kabe. Priproročamo v branje nekaj kratkih zanimivosti o mestu, h kateremu vsi stremimo:
Zanimivosti o Ka’bi, za katere mogoče niste vedeli Read More »
V času, ko se muslimani po vsem svetu pripravljajo na odhod na hadž, nas pot vodi do prvega potopisa s hadža, ki je napisan na tem območju. Gre za potopis, ki ga je napisal hadži Jusuf Livnjak, mujezin Džudža Džaferove džamije iz Duvna. Njegova pot na hadž se je iz Duvna proti Meki začela 20.
Na hadž so včasih potovali eno leto in deset dni Read More »
Približuje se čas hadža, romanja v Mekko, ki jo vsako leto v času hadža obišče na milijone muslimanov. Hadž poteka ob točno določenem času in na točno določenih mestih. Ravno mesec zu-l-hidždže – čas hadža – se počasi približuje. Po hidžretskem koledarju bo mesec zu-l-hidže nastopil v četrtek 25. septembra 2014. Letos bo pot za
Javni prostor je, ne samo v zadnjih dneh, v katerih doživlja kulminacijo, poln jezikovnih terminov in besednih zvez, ki imajo v sebi islamski ali muslimanski prilastek z zelo negativnim prizvokom. ”Islamisti”, ”džihadisti”, ”odšel je v džihad v Sirijo”, ”islamski kalifat”, ”radikalni islamisti”, ”islamski ekstremisti”, ”islamski teroristi” so samo eni od terminov, s katerimi je zasut