Starši morajo skrbeti za vzgojo otrok. Vzgajati pomeni paziti, negovati, hraniti otroke ter jim pomagati odrasti. S tem se pri otroku razvijajo določena čustva, razvijajo se njegove čustvene in fizične potrebe in možnosti. Tako v otroku spodbujamo pogum za kreativnost in inovacije. Prav tako to vpliva na možnost razvoja zaupanja. Pomembno je, da starši otroke […]
Ime je staro toliko kot človeški rod. Ena izmed najpomembnejših značilnosti človeka, ki ga naredi drugačnega od ostalih, je znanje, poznavanje imen, pojmov, terminov. Prvi človek, Adem (Adam), a.s., je znal poimenovati vse stvari, po čemer je izstopal in se razlikoval od drugih. Lastno ime je človekova zunanja identiteta in oznaka, ime določa človeka. Nič
Rojstvo otroka predstavlja enega od najsrečnejših in najveličastnejših trenutkov v zakonskem življenju. Otroci so radost in plod ljubezni zakonskega para. Starši delijo skupno radost ob rojstvu otroka, poleg tega pa prevzemajo tudi obveznost ter odgovornost in se ga trudita vzgojiti v vzorno moralno osebo. Muhammed, a.s., o tem pravi: ”Pastirji ste in vsak pastir je
Dobrohotnost in skrb za starše sodita med najboljša dela, ki jih predpisuje islam. V Kur’anu se na več mestih govori o starših. Zapovedujeta se ubogljivost in hvaležnost do staršev. Ubogljivost se kaže v vsem, kar ni prepovedano (haram). Pomaganje in vzdrževanje ter skrb in hvaležnost do staršev so vrednote, ki so trajno zabeležene skozi govor
”Tvoj Gospodar ukazuje, da se klanjajte le Njemu in bodite dobri do staršev. Če eden od njiju ali oba dočakata starost pri tebi, jima ne reci niti: ‘Uh!’ – in ne povzdiguj glasu, temveč ju nadvse spoštljivo ogovarjaj. Bodi pozoren in ponižen pred njima! Reci: O, Gospodar, usmili se ju! Ko sem bil otrok, sta
Vzvišeni Allah je Tisti, ki ustvarja vse v paru (Ez-Zarijat, 49), in Tisti, ki nima para, je Eden in Edini. On je Adema (Adama), a.s., in Havo (Evo) ustvaril kot par, prvo družino. To je bila družina, od katere je nastal človeški rod. Tudi danes sta obstoj in širitev družbe odvisna zgolj od družine. In
Muhammed, a.s., je bil v svojem življenju in delovanju človek miru. Še pred poslanstvom je s svojo moralo in iskrenostjo pridobil globoko zaupanje in spoštovanje prebivalcev Meke, zato so ga poimenovali El-Emin (zaupljiv, zanesljiv). Prizadeval si je biti pomemben dejavnik življenja ljudi v spravi in razumevanju. Naslednji dogodek prikazuje njegovo moralno veličino in bistrost, ki
”(Muhammed, ali nismo) visoko povzdignili tvojega imena.” (El-Inširah 4). Ime, ki se je v svetu v zadnjih dneh največkrat izgovorilo, je gotovo ime poslanca Muhammeda, a.s. Vendar ne zato, ker je časopis Charlie Hebdo zaradi karikature poslanca Muhammeda, a.s., razprodal naklado treh milijonov izvodov, temveč zato, ker milijarda in pol muslimanov v svetu pri svojih
Allahov poslanec Muhammed, a.s., ni samo ljudem v popolnosti (tablig) prenesel Razodetja (wahj) od Vzvišenega Allaha, temveč je tudi praktično pokazal, da je on najboljši vzor (uswetunhaseneh) z najlepšim značajem (hulukinazim), da je Poslanec, ki je poslan vsem ljudem do konca sveta. Tako njegov ahlak (morala) predstavlja tisto človeško popolnost, ki jo človek sploh lahko
Allahov poslanec Muhammed, a.s., je zadnji poslanec in je poslan z namenom, da ljudje v njemu prepoznamo najlepši vzor. On je izpopolnil lep značaj in z lastnim primerom pokazal dobrohotnost ter pravičnost. Med njegovo misijo, ki je trajala 23 let, so plemeniti ashabi z njim delili vse dobro in vse težave, ki so se pojavile