Zbor Islamske skupnosti (Zbor) je najvišji predstavniški in zakonodajni organ Islamske skupnosti, ki pri svojem delu sledi principu »islamske šure«.
Število predstavnikov v Zboru je vezano na število članov Islamske skupnosti, in sicer če ima medžlis:
- do vključno 500 članov, izvoli enega (1) predstavnika v Zbor;
- od 501 do vključno 1000 članov, izvoli dva (2) predstavnika v Zbor;
- 1001 in več članov, izvoli tri (3) predstavnike v Zbor.
Dva (2) predstavnika v Zbor imenuje mufti iz vrst uslužbencev Islamske skupnosti.
Predstavniki v Zboru so lahko polnoletni slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, z najmanj peto (V.) stopnjo izobrazbe, so najmanj dve (2) leti člani Islamske skupnosti in niso člani izvršnih organov Islamske skupnosti.
Predstavnik v Zboru je lahko tudi član z eno stopnjo nižjo izobrazbo, če ima vsaj pet (5) let delovnih izkušenj kot aktivni član v organih Islamske skupnosti.Mandat predstavnikov v Zboru traja štiri (4) leta.
Zbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica (1/2) izvoljenih predstavnikov. Zbor sprejema sklepe z večino opredeljenih glasov navzočih predstavnikov. Dvotretjinska (2/3) večina glasov vseh predstavnikov je potrebna za sprejem sklepa o:
- spremembi oziroma sprejemu novega statuta in
- drugih dejanjih, predvidenih s tem statutom.
64. člen
Predstavnike v Zbor Islamske skupnosti volijo neposredno skupščine medžlisov, volitve se izvedejo skupaj z volitvami v organe medžlisa.
Zbor Islamske skupnosti sprejme podrobnejše predpise o izbiri, volitvah, imenovanjih in pogojih za muftija ter druge organe Islamske skupnosti.
Delo Zbora Islamske skupnosti vodijo predsednik in dva podpredsednika. Izberejo se s tajnim glasovanjem na prvi konstitutivni seji. Seje Zbora so javne, razen če Zbor obravnava zadeve zaupne narave. Delo Zbora Islamske skupnosti je urejeno s Poslovnikom o delu Zbora.
Zbor kot najvišje predstavniško in zakonodajno telo:
- sprejema statut in splošne predpise v mejah svojih pristojnosti, predvidenih s tem statutom;
- sprejema proračun, finančni načrt in zaključni račun;
- sprejema poslovnik o svojem delu;
- daje smernice za delo vseh organov Islamske skupnosti;
- ustanavlja ustanove, organizacije, sklade, komisije, svete, pravne osebe in druga telesa Islamske skupnosti;
- sprejema poročila o delu Mešihata in Nadzornega odbora;
- na predlog muftija voli in razrešuje člane Mešihata;
- na predlog Mešihata imenuje člane izvršnih odborov medžlisov;
- voli in razrešuje predsednike ter člane posebnih organov in teles;
- imenuje predstojnike ustanov in organizacij, katerih ustanovitelj je Islamska skupnost;
- sprejema splošne predpise o upravljanju, ravnanju in uporabi premoženja Islamske skupnosti;
- sprejema splošne predpise o volitvah in imenovanjih v organe Islamske skupnosti;
- sprejema predpise o načinu dela Zbora;
- sprejema predpise o uporabi zastave in znaka Islamske skupnosti;
- sprejema in potrjuje poročila o delu Mešihata, posebnih organov in teles ter organizacij, katerih ustanovitelj je Islamska skupnost;
- sprejema dokončne sklepe v primeru pritožbe zoper Mešihat ali druge organe Islamske skupnosti;
- v skladu s statutom in predpisi, sprejetimi na podlagi statuta, odloča o ustanovitvi novih medžlisov;
- sprejema odločitve o razpisu volitev;
- odloča o višini članarine in drugih dohodkih Islamske skupnosti;
- opravlja druga dela in naloge v skladu s tem statutom.
Zasedanja Zbora so redna in izredna.
Redna zasedanja Zbora se praviloma vsako leto sklicujejo v mesecu marcu in oktobru. Izredno zasedanje Zbora Islamske skupnosti skliče predsednik Zbora zaradi izrednih okoliščin, in sicer kadar to zahteva:
- Mešihat;
- mufti ali
- najmanj ena tretjina (1/3) predstavnikov v Zboru. Zahteva za sklic izrednega zasedanja Zbora mora biti pisno obrazložena. Če predsednik Zbora ne skliče izrednega zasedanja v petnajstih (15) dneh po prejemu pisne zahteve, lahko izredno zasedanje Zbora skliče predlagatelj sam.
Zbor sklicuje in vodi predsednik Zbora, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov. Administracijo sej in Zbora kot organa vodi tajnik Mešihata.
Zbor ima lahko stalne in občasne delovne komisije.
Zbor sprejme Poslovnik o delu Zbora, kjer se opredeli podrobnejša metodologija sklicevanja in vodenja sej Zbora oziroma njegovega dela.
Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je najvišje predstavniško in zakonodajno telo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini.
V skladu z določili Ustave Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH) Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji pripadajo v Saboru Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini tri (3) predstavniška mesta. Predstavnike v Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini na javnem glasovanju med sabo izvolijo predstavniki v Zboru Islamske skupnosti.
Predstavnik v Saboru Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je lahko slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, končano najmanj peto (V.) stopnjo izobrazbe, ima vsaj pet (5) let izkušenj z delom v organih Islamske skupnosti in je njen član vsaj deset (10) let. Prednost imajo kandidati z višjo stopnjo izobrazbe in kandidati, ki imajo daljše izkušnje v organih Islamske skupnosti.