Rojstvo otroka predstavlja enega od najsrečnejših in najveličastnejših trenutkov v zakonskem življenju. Otroci so radost in plod ljubezni zakonskega para. Starši delijo skupno radost ob rojstvu otroka, poleg tega pa prevzemajo tudi obveznost ter odgovornost in se ga trudita vzgojiti v vzorno moralno osebo. Muhammed, a.s., o tem pravi: ”Pastirji ste in vsak pastir je odgovoren za svojo čredo. Vladar je pastir. Mož je pastir družine, žena pastirica hiše. Vsi ste pastirji in vsi boste odgovarjali za svojo čredo.” (Buhari in Muslim)
Dolžnost staršev je, da svojemu otroku izberejo lepo muslimansko ime, ki ga bo spremljalo tudi na bodočem svetu. Starši so prvi učitelji za otroka in zato so njihove besede in dejanja prvi temelji, ki bodo vplivali na oblikovanje osebnosti, individualne sposobnosti, navad, potreb in želja njihovega otroka. Starši se morajo zavedati da je vzgoja njihova življenjska vloga na tem svetu. Dobra in pravilna vzgoja je najboljša dediščina, ki jo starši lahko zapustijo svojim otrokom. O tem poslanec Muhammed, a.s., pravi: ”Ni človeka, ki mu Allah podari družino kot emanet (v zaupanje), in če človek izkoristi zaupanje na pravilen način, mu Allah ne bo prepovedal vstopa v dženet (raj).”
Starši so dolžni otrokom priskrbeti pogoje, v katerih se bodo lahko učili in izobraževali skladno s potrebami družbe, v kateri živijo. V to se štejejo vse vrste uporabnega znanja, ki bo otroku pomagalo, da razvije svojo osebnost oziroma značaj. Ko otroci odrastejo in pridejo v obdobje, ko si lahko ustvarijo svoj dom in družino, so jim starši dolžni pri tem pomagati. Ko imaš enkrat vlogo staršev, jo imaš za vedno.