”Zekat pripada le siromakom in ljudem v stiski, tistim, ki ga zbirajo ter tistim čigar srca je treba pridobiti, za odkup sužnjev in za prezadolžene in v namene na Allahovi poti ter za popotnike, potrebne pomoči. Tako je določil Allah! – Allah vse ve in moder je.” (Kur’an, sura Et-Tevba, 60. ajet) Uvodni kur’anski ajet […]
Beseda iftar je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščini ustreza glagolu prekiniti. V islamskem kontekstu to pomeni prekiniti post, jesti in piti po celodnevnem postu. Iftar ni beseda, ki bi pomenila le večerjo, ima veliko večji pomen. Je značilna kombinacija duhovnega in fizičnega zadovoljstva. V skladu z islamskim učenjem je post v mesecu ramazanu en
Mesec ramazan je čas posta, žrtvovanja, darovanja, pobožnosti in samoučenja z upanjem, da bodo te vrednosti prisotne pri nas tudi po koncu tega meseca in ostale z nami celo leto. Bistvo posta v mesecu ramazanu je dejansko duhovno. Kljub temu pa ta sveti mesec ponuja tudi številne koristi za telo in duha. Muhammed, a.s., je
Vzvišeni Allah je posebej izbral in odlikoval določena mesta in dneve. En vid njihove izbranosti je ta, da je nagrada za vsa dobra dela, ki so takrat opravljena, znatno večja od nagrade za dela, ki niso opravljena takrat. Tako je Allah od krajev izbral Meko in harem v njej, Muhammedovo, a.s., džamijo v Medini in
Post v mesecu ramazanu je obvezen in tretja praktična islamska dolžnost, ki jo mora izvrševati vsaka fizično in psihično sposobna oseba, ki je dosegla duhovno polnoletnost. To je čas, ko se oseba odreka hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom, grdim besedam in mislim od zore do sončnega zahoda. Vzvišeni Allah je rekel: ”Jejte in pijte, dokler
V sredo, 10. maja 2017, po akšam namazu (prvi večerni molitvi) oziroma sončnem zahodu nastopi blagoslovljena noč lejletu-l-berat. Lejletu-l-berat je ena izmed blagoslovljenih noči pred nastopom meseca ramazana in predstavlja noč usode oziroma čas, ko Allah, dž.š., določi našo usodo. Lejletu-l-berat pomeni osvoboditev in čiščenje. Allah, dž.š., v tej noči odpusti številne grehe tudi tistim,
Islam je oboje, je religija in je civilizacija. Je zgodovinska realnost, ki se razteza čez štirinajst stoletij zgodovine, in je geografska prisotnost na širokih območjih od azijskega in afriškega kontinenta do nekaterih delov Evrope. Je tudi duhovna in metazgodovinska stvarnost, saj imamo danes več kot pol druge milijarde muslimanov v svetu. To so ljudje različnih
Klasični islamski učenjaki so dolžnosti človeka razdelili v tri kategorije: dolžnosti do Vzvišenega Boga, dolžnosti do sebe in dolžnosti do drugih ljudi. Danes bi tej osnovni delitvi lahko dodali še četrto kategorijo, in sicer dolžnosti do narave. Tu ne gre za ločene obveznosti, temveč za edinstven obrazec odnosov na različnih ravneh, ki se med seboj
”Allah spušča vodo z neba in z njo oživlja mrtvo zemljo. V tem je dokaz za ljudi, ki želijo slišati.” (En Nahl, 65) Od vseh aspektov nežive narave je voda tista, ki ima osrednje mesto v kur’anskih opisih. Voda je tista, s pomočjo katere Allah oživlja in ustvarja, z vodo vzdržuje življenje in ona je
Kur’ansko poglavje El-Hidžr je iz mekanskega obdobja, razodeto je po kur’anskem poglavju Jusuf in ima 99 stavkov. Razodeto je v času, ko so bili poslanec Muhammed, a.s., in njegovi ashabi (prijatelji) izpostavljeni največjemu trpinčenju. V času, ko so številni na islam gledali z dozo podcenjevanja, posmehovanja in nezaupanja. Kur’ansko poglavje El-Hidžr je razodeto kot