”Zekat pripada le siromakom in ljudem v stiski, tistim, ki ga zbirajo ter tistim čigar srca je treba pridobiti, za odkup sužnjev in za prezadolžene in v namene na Allahovi poti ter za popotnike, potrebne pomoči. Tako je določil Allah! – Allah vse ve in moder je.”
(Kur’an, sura Et-Tevba, 60. ajet)
Uvodni kur’anski ajet določa kategorije ljudi, katerim pripada zekat. Seveda to ni edini ajet, ki govori o tem, a je vsekakor pomemben za temo, o kateri govorimo. Pomembno je vedeti, komu se lahko da zekat (četrta praktična dolžnost muslimanov), saj dati zekat na napačno stran se enači s tem, da zekata sploh ne damo. Danes, v 21. stoletju, se poraja vprašanje širokega in splošnega razumevanja kur’anske kategorije fi sebilillah (na Allahovi poti). V članku želimo predstaviti široko razumevanje te kategorije in jo predstaviti kot najpomembnejšo kategorijo za namen zekata.
Pomembno je nameniti par besed temu, kako se je zekat zbiral v času poslanca Muhammeda, a.s. Organiziranje in vodenje te naloge je bilo zaupano Božjemu poslancu Muhammedu, a.s. Na posamezna področja je pošiljal zaupljive in izkušene ashabe, da bi zbirali zekat. Ashabi so celoten zekat, ki so ga zbrali, prinesli in ga predali v skupno blagajno (Bejtu-l-mal), v kateri je poleg ostalih skladov bil tudi sklad za zekat. Torej je bil že v času Poslanca, a.s., v praksi organiziran način zbiranja zekata, kar je zelo pomembno, saj se je zekat tako zbiral na enem mestu.
Znan alim (učenjak) Husein Đozo je bil prvi, ki je na našem področju v sedemdesetih letih pisal članke o pomembnosti zbiranja zekata v skupne sklade, kar v današnjem času lahko enačimo z dajanjem zekata v Islamsko skupnost. Razlaganje Huseina Đoza o kategoriji fi sebilillah je sprejeto tudi v Islamski skupnosti, kar je pomenilo, da se je zekat dajal v obliki duhovnih in materialnih komponent.
Islamska skupnost predstavlja odgovorno ustanovo za muslimane z določenega področja. Islamska skupnost je ustanova, ki je zadolžena za skrb, organizacijo in vodenje akcij zbiranja zekata. En izmed ciljev zekata je njegova vloga v realizaciji boljšega življenja muslimanov. Zgrešeno je mišljenje, da je edini namen zekata pomoč revnim. Zekat bi moral biti splošni interes in ne individualen.
Če bomo torej dajali zekat v Islamsko skupnost, bomo poskrbeli za blaginjo muslimanov, podprli bomo znanje, boj proti asimilaciji, podprli bomo svojo identiteto in tako varovali islamsko učenje. Kako pomembno je dati zekat v islamsko skupnost, govori tudi fetva (napotek muftija) nekdanjega reisu-l-uleme dr. Mustafe Cerića, ki pravi: ”… bloki Islamske skupnosti so edini dokaz za vplačilo zekata in sadekatu-l-fitra. Skupni sklad Islamske skupnosti je edino pravo mesto za dajanje zekata in sadekatu-l-fitra. Zavestno kršenje fetve o zekatu in sadekatu-l-fitru je enako zavestnemu kršenju tretjega stebra islama, to je Hilafet, Imamet in Menšura, kar pomeni nespoštovanje pomena Akideta (islamskega verovanja) in Šeriata (islamskega prava).”
Islamska skupnost že desetletja vodi akcijo zbiranja zekata in sadekatu-l-fitra v obliki blokov. To je samo ena izmed organiziranih oblik zbiranja zekata. Ta članek in širitev zavesti o organiziranemu zbiranju zekata in sadekatu-l-fitra nima namena dajati vtis, da Islamska skupnost želi ustvariti monopol nad zekatom, ampak je naša naloga širiti zavest o morda že pozabljeni praksi poslanca Muhammeda, a.s. Samo Islamska skupnost lahko ve in sprevidi splošni interes muslimanov z določenega področja. Njena obveza ni samo verska skrb, ampak tudi skrb o socialnih, kulturnih in drugih dejavnikih njenih članov.
Sledimo praksi Božjega poslanca Muhammeda, a.s. – namenimo zekat in sadekatu-l-fitr v sklad Islamske skupnosti.