Post v mesecu ramazanu je obvezen in tretja praktična islamska dolžnost, ki jo mora izvrševati vsaka fizično in psihično sposobna oseba, ki je dosegla duhovno polnoletnost. To je čas, ko se oseba odreka hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom, grdim besedam in mislim od zore do sončnega zahoda. Vzvišeni Allah je rekel: ”Jejte in pijte, dokler se ob svitanju bela nit dneva jasno ne loči od temne. Potem se postite do noči.” (El-Beqare, 187)
Post je bil predpisan muslimanom drugega leta po hidžri (preselitvi Muhammeda, a.s., iz Meke v Medino). Kot je razvidno iz ajeta (verza): ”O, verniki, predpisan vam je post, tako kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi se zavedali Božjega obstoja” (El-Beqare, 183), je bil post predpisan tudi narodom pred prihodom Muhammeda, a.s. Danes se postijo tudi judje in kristjani, vendar v drugačnih oblikah.
”V mesecu ramazanu se je začelo razodetje Kur’ana, kažipot ljudem z razločnimi znamenji prave poti in ločevanja resnice od laži. Kdor je v tem mesecu doma, naj ga preživi v postu. Kdor je bolan ali na poti, naj pozneje posti prav toliko dni. Allah vam želi olajšati pot in ne otežiti. Želi, da se postite ves mesec, poveličujete Gospodarja, ker vam je pokazal pravo pot in ste za to hvaležni” (El-Beqara, 185). Iz omenjenih ajetov (verzov) je prav tako razvidno, da je post v mesecu ramazanu obvezen post (farz), ni pa to edini post v islamu, kajti obstajajo tudi druge vrste prostovoljnega posta.
Sijam (post) v mesecu ramazanu lahko traja 30 ali 29 dni. Letos bo post trajal 29 dni. Vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje obveznega posta, in sicer da veruje v Boga, duhovno polnoleten, razumen in zdrav, je dolžna postiti se v času meseca ramazana. Oseba, ki ni duhovno polnoletna ali ne veruje v Boga in ni sposobna izraziti svoje lastne izbire in prepričanja glede vere, ne spada v kategorijo oseb, ki so se dolžne postiti. Otroci prav tako niso dolžni postiti se, vendar včasih lahko starši s svojim znanjem in pedagoškimi sposobnostmi otroke začnejo privajati na par urni ali poldnevni post, katerega cilj je privajanje otrok na kasnejši obvezni post v duhovni polnoletnosti.
Pogoji za veljavnost posta so nijet (namera), čistoča in da se ne zgodi nekaj, kar bi nam pokvarilo post. Ženska v hajzu (mesečno perilo) ali nifasu (poporodnem obdobju) se ne posti, vendar je dolžna nadoknaditi izpuščene dneve, kot je priporočljivo do naslednjega ramazana.
Če namerno nekaj pojemo ali popijemo, imamo spolni odnos v času posta nam to pokvari post. Za namerno prekinjen post se lahko izkupimo s t. i. kefaretom (odkup za namerno prekinjeni post), ki je odvisen od teže namerne prekinitve posta, in sicer je to lahko v obliki posta ali pa tako, da se nahrani revna oseba. Prav tako se naš post šteje za prekinjenega, če namerno vzamemo tableto. Da bi se temu izognili lahko oseba, ki nujno potrebuje tableto v času posta, to zamenja z dovoljeno injekcijo.
Če nekaj od zgoraj naštetega naredimo podzavestno, moramo takoj, ko se tega dejanja zavemo prekiniti z njim ter nadaljevati s postom in v tem primeru nismo pokvarili posta. Če se zgodi, da oseba pogoltne hrano ali pijačo, ki jo ima v ustih, lahko po tem, ko se zave, da se posti, nadaljuje s postom, vendar mora kasneje nadoknaditi en dan posta. To temelji na hadisu, ki pravi: „Kdor poje ali popije nekaj v pozabi, naj nadaljuje s postom do konca, ker ga je s tem Allah nahranil in oskrbel.”
Ženska, ki se posti in jo zateče stanje hajza ali nifasa, ne sme in se ni dolžna postiti, vendar mora po koncu ramazana te dni nadoknaditi. Vsak vernik ali vernica, ki se ne posti zaradi določenih razlogov, naj zaradi spoštovanja do svetosti meseca ramazana in drugih vernikov, ki se postijo, ne bi javno jedli in pili.
Odrekanje vsem dobrinam velja le od zore do sončnega zahoda tako, da so v času od iftarja (večerja ob koncu posta) do sehurja (zajtrk pred začetkom posta) dobrine dovoljene.
Vzvišeni Allah pravi: ”… Kdor je v tem mesecu doma, naj ga preživi v postu. Kdor je bolan ali na poti, naj pozneje posti prav toliko dni.” (El-Beqare, 185) Nekatere osebe so, kot se da razbrati iz navedenega ajeta, oproščene posta v mesecu ramazanu, vendar morajo kasneje po pravilu ”dan za dan” nadoknaditi vsak izpuščen dan, če pa tudi tega niso zmožne narediti, obstaja pravilo odkupnine (fidja) za vsak dan, ki se ga niso postile. Višino fidje (odkupnine) določi islamska skupnost. Osebe, ki spadajo v to kategorijo, so ženske po porodu, potniki, bolniki, ostarele osebe, ki niso zmožne postiti se, osebe s težkimi fizičnimi deli in ženske, ki so noseče ali dojijo.
”Allah nikogar ne obremeni preko zmožnosti njegove.” (El-Beqare 286) Prav zato se mora vsak potruditi, če pa nečesa ni zmožen, mu Allah oprosti. Otroci, mentalno prizadete osebe in nemuslimani niso dolžni postiti se in ne spadajo v to kategorijo.
Ena izmed navad (adabi), ki jih je lepo početi v mesecu ramazanu, je vstajanje na sehur (zajtrk pred začetkom posta), saj Muhammed, a.s, pravi: ”V sehuru je blaginja in ne izpuščajte ga, zaužijte vsaj nekaj požirkov vode, ker Allah in meleki blagoslavljajo tiste, ki vstajajo na sehur.”
V primeru, da oseba, ki se posti, ne vstane na sehur, se ta dan lahko še vedno posti, vendar je priporočljivo zaužiti vsaj nekaj požirkov vode, kot je razvidno iz hadisa. Drugo priporočilo je pohiteti z iftarjem, saj je to dobro, kot to navaja Muhammed, a.s.: „Ljudjem bo dobro, vse dokler bodo hiteli z iftarjem.”
Prav tako je poslanec Muhammed, a.s., rekel: ”Kdor priredi iftar v ramazanu, bo imel enako nagrado kot tisti, ki se posti, s tem, da se za tistega, ki se posti, vrednost nagrade ne zmanjša.” Nahraniti osebo, ki se posti oziroma prirediti iftar je navada med muslimani v mesecu ramazanu. Skupinsko prirejanje iftarjev je v sociološkem smislu prav tako pomembno, saj muslimanom omogočajo druženje in skupinski ibadet (Bogu ugodna dela). Navada je prav tako, da se oseba, ki se posti, izogiba grdim dejanjem in dela čimveč dobrega. Prav tako se priporoča opravljanje teravih-namaza (večerna ramazanska molitev), saj Muhammed, a.s., pravi: „Kdor v ramazanu opravi večerno ramazansko molitev in ob tem verjame v Allaha in pričakuje Njegovo nagrado, mu bodo oproščeni pretekli grehi.”
Avtor: prof. dr. Mustafa Hasani
Besedilo prevzeto iz knjige: „… MJESEC RAMAZANA POČINJE …” – vodič kroz islamski post, skupina avtorjev, Tugra, Sarajevo, 2009.