V sredo, 12. februarja 2025, je v Knjižnici MKC Ljubljana potekal dogodek Svetovi med platnicami. Osrednja misel dogodka se je navezovala na delo ameriškega filozofa in prevajalca Williama C. Chitticka, ki v svoji knjigi Nauka o kosmosu, nauka o duši; punovažnost islamske kosmologije u modernom svijetu raziskuje idejo znanja v islamski tradiciji. Chittick opozarja, da brez globljega razumevanja religije ta postane zgolj skupek pravil brez pravega pomena, ter poziva k iskanju modrosti, ki posameznika notranje preobrazi. Dogodek je bil pravi primer simbioze med filozofijo in islamsko mislijo oz. teologijo.
Knjigo sta predstavila in o njej razpravljala pesnik, pisatelj, esejist, kritik in občasni prevajalec Muanis Sinanović ter islamski teolog Riad Subašić.
V razpravi sta gosta med drugim osvetlila dilemo, ali je znanje v islamu zlasti znanstveno ali teološko, ter govorila o tem, kako lahko ponovna oživitev starega pojmovanja znanja pomaga nasloviti sodobne težave in kulturna protislovja.
Chittick v knjigi pravi, da je znanje v islamski (sufijski) tradiciji pravzaprav duhovno znanje oz. modrost – znanje o Enem, kar je prevzel od Platona. Govorila sta o sufizmu in različnih ideoloških tokovih, kot so komunizem, konservativizem, nacionalizem, fašizem, feminizem in podobno, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, da je termin tesavvuf morda bolj ustrezna oznaka za islamsko mistično tradicijo. Izpostavila sta, da je jezik sufizma »svet znotraj sveta« in da se v sodobnem času tasavvuf zlorablja, saj se pojavljajo različne individualne oblike pobožnosti, new age ipd.
Kar se tiče statusa sufizma danes, v 21. stoletju, sta gosta poudarila, da ne smemo ločevati praktičnega, znanstvenega znanja od duhovnega. Držati se je treba tradicionalne verige: šeriat (izpolnjevanje osnovnih verskih dolžnosti), tariqat (duhovna pot), haqiqat (resnica) in nazadnje šele pride ma’rifah (spoznanje), saj se le tako ohranja pravi pomen tesavvufa.
Pojasnila sta tudi dva izraza, ki ju Chittick primerja v svoji knjigi: teksir (številnost) in tevhid (enotnost). To bi morali razumeti tako, da množica implicira, da bi človek, sodobni musliman, moral biti v svetu, moral biti svetovljan (tako kot je bil poslanec Muhammed, naj je mir z njim, Ummijj). Hkrati pa bi morala biti ta množica podrejena enemu Bogu, pravzaprav bi moralo biti vse, kar uporabljamo, za namen poveličevanja enega Boga, kajti tevhid je mogoče uresničiti le skozi množico. Zato je Bog sebi dal več kot eno ime.
Omenjena sta bila tudi Platon in Aristotel, katerih nauki so precej blizu islamskim. Platonu so islamski misleci dali celo ime “človek, ki poveličuje tevhid«, ker je Platonova alegorija jame zelo podobna kur’anskim naukom.
Program so prisotni popestrili z zanimivimi vprašanji.
Dogodek je bil del serije Svetovi med platnicami, ki jo organizira Knjižnica MKC Ljubljana. Namenjen je odraslim bralcem in poslušalcem, ki želijo raziskovati intelektualno bogastvo islama skozi natančno izbrane naslove. Program spodbuja odprt dialog, postavljanje vprašanj in iskanje povezav med različnimi tradicijami in sodobnim svetom.