V sredo, 27. maja 2026, je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekala osrednja bajramska slovesnost za območje Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Bajramsko molitev je voodil in nagovoril zbrane vernike mufti mag. Nevzet Porić. Muftijev nagovor si v celoti lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala Allahu, Gospodarju vseh svetov, Vladarju sodnega dne, Milostnemu in Usmiljenemu, ki odpušča grehe romarjem, ki so včeraj stali na Arafatu in ga prosili odpuščanja. Naj bo mir in blagoslov s poslancem Muhammedom, njegovo družino in njegovimi prijatelji.
Dragi bratje in sestre,
danes je prvi dan praznika kurban bajrama, ki ga praznujemo deseti dan v mesecu zu-l-hidždže, zadnjem mesecumuslimanskega koledarja. V tem čudovitem pomladnem, majskem jutru opravljamo praznično molitev in kot verniki izpolnjujemo svojo dolžnost v skladu z našo tradicijo. Kurban bajram in hadž kot praktična dolžnost vsakega vernika sta čas, ko se spominjamo skupnega praočeta monoteističnih religij, Ibrahima oziroma Abrahama, ki mu je Vzvišeni Bog zapovedal:
”Oznani ljudem, da je napočil čas romanja! In prihajali bodo peš in na utrujenih kamelah, prihajali bodo iz daljnih krajev.” (El-Hadž, 27)
Ta verz ne govori le o geografski zapovedi, temveč o obnovi duhovne tradicije, ki izvira iz Abrahamove poslušnosti. In res, tisoče let po Abrahamu, naj je mir z njim, verniki z vsega sveta vsako leto odhajajo v Meko, da bi opravili hadž. Islam je vera upanja in optimizma. Hadž je za vsakega vernika priložnost, da se očisti grehov in se vrne domov tako čist, kot je bil na dan svojega rojstva. Islam vsakomur ponuja priložnost za pokoro in nov začetek.
Da pa bi dosegli to stanje čistosti, moramo izpolniti določene pogoje. Najprej in predvsem moramo biti iskreni v svoji pokori in pri prošenju odpuščanja. Muhammed, naj bo mir z njim, je rekel:
”Koliko ljudi, ki molijo ponoči, od tega nimajo ničesar razen nespečnosti.”
Takšen je vsak, ki ne opravlja svojih verskih dolžnosti s popolno predanostjo in iskrenostjo.
Ibrahim, naj bo mir z njim, ni dvomil o Allahovi zapovedi, ampak je bil popolnoma predan veri v Boga. Njegova poslušnost je bila brezpogojna. Tudi vernik, ki gre na hadž, bi ga moral opraviti z iskrenim namenom, brez vsakršnega dvoma ali želje po samopromociji. Brez iskrenosti in predanosti je hadž lahko le zunanja slovesnost, podobna ravnanju tistih, ki nenehno molijo, a notranje ostajajo nespremenjeni.
Z oblačenjem belega ihrama se romar osvobaja svojega sebičnega »jaza« in se združuje v kolektivni »mi«, kar simbolizira enotnost muslimanov in njihovo skupno hrepenenje po bližini Gospodarja svetov. Ihram je simbol človekove vrnitve v stanje fitre, torej naravnega stanja človeka, ki veruje v Boga. Opominja nas, da prave vrednote izvirajo iz srca, ne pa iz prestiža.
Življenje Ibrahima, naj bo mir z njim, nas uči, da pravo dostojanstvo izhaja iz poslušnosti in ponižnosti pred Vsemogočnim. Da bi očistili svoja srca, moramo iz njih pregnati sebičnost ter postati skromni, ponižni in pripravljeni na pokoro. Hadž nas uči, da so ljudje pred Bogom enaki in da med njimi ni materialnih razlik, temveč štejejo le čista srca in iskreni nameni.
Preganjanje sebičnosti pomeni gojenje sočutja, odpuščanja in pripravljenosti prositi odpuščanja za lastne slabosti. Ko naše notranje očiščenje postane trajno, se to odraža tudi v naših dejanjih, ki krepijo skupnost, poglabljajo vero in nas približujejo Allahu, Vsemogočnemu. Prav to je zagovarjal Ibrahim, naj bo mir z njim, saj enotnost v veri presega vse družbene in materialne delitve.
Empatija je eden ključnih pogojev našega očiščenja. Ni dovolj, da si preprosto nadenemo bela oblačila in mislimo, da je naše srce odprto za druge. Pogoj za očiščenje srca je tudi izganjanje arogance iz njega. Muhammed, naj bo mir z njim, je rekel:
”V raj ne bo vstopil tisti, v čigar srcu se najde še tako majhen delček arogance.”
Empatija oz. sočutje nas uči ponižnosti, zmanjšuje naš ego in nas spodbuja, da lažje razumemo potrebe drugih.
Ko gojimo empatijo, dajemo tolažbo tistim, ki trpijo, ter podpiramo pravičnost in usmiljenje. Tako zunanje odpravljanje razlik postane notranja preobrazba, naše čaščenje in medosebni odnosi pa odražajo čistost nijeta oziroma namena ter resnično enotnost pred Stvarnikom.
Ibrahim, naj bo mir z njim, je skozi vse svoje življenje kazal sposobnost, da se vživi v potrebe svoje skupnosti. Njegovo delo graditelja, njegov poziv človeštvu in njegova skrb za duhovno blaginjo skupnosti so temeljili na občutku odgovornosti in ljubezni do drugih.
Hadž je priložnost, da se po eni strani osredotočimo na pravičnost in človeško dostojanstvo, po drugi strani pa odraža poslanstvo Ibrahima, naj bo mir z njim, in njegov poziv, naj bomo ljudje, ki gradimo družbo in skupnost, se pokesamo ter stopimo pred Gospodarja s čistim srcem.
Dragi bratje in sestre,
pred nekaj urami so romarji zapustili Arafat, kraj, kjer se človek za trenutek ustavi in umakne od hrupa sveta. To je kraj, kjer ni pomembno, kdo je močnejši, bogatejši ali vplivnejši. Pomembno je, kdo je sposoben ostati človek, Božje bitje. Prav zato je sporočilo Arafata danes morda pomembnejše kot kadarkoli prej.
Žal pa smo še vedno priča prizorom trpljenja, vojn, poniževanja ljudi in svetovne brezbrižnosti. Poleg tega v svetu znova naraščajo populizem, strah pred drugačnim in jezik, ki ljudi ločuje, namesto da bi jih povezoval. Svet postaja čedaljeglasnejši, a hkrati vse bolj prazen.
Premalo govorimo o Bogu in človeku. Zato se upravičeno sprašujemo, kam nas vodi družba, v kateri človeško dostojanstvo ni več samoumevno in se sočutje pogosto razume kot šibkost.
Ibrahim, naj bo mir z njim, se je pogumno odzval Božjemu klicu in stopil na pot odgovornosti. Njegova vera ni pomenila umika iz sveta, temveč globoko zavezanost človeštvu, pravičnosti in zaupanju tudi v najtežjih trenutkih. Prav zato poslanec Ibrahim, naj bo mir z njim, ostaja moralni steber monoteističnih tradicij.
V današnjem svetu ne potrebujemo ljudi, ki vero izkoriščajo za sejanje razdora. Ne potrebujemo voditeljev, ki ljudi razdvajajo in jih obračajo drugega proti drugemu. Potrebujemo ljudi, ki so, tako kot Ibrahim, ljudi, ki povezujejo, spodbujajo dobro in branijo dostojanstvo vsakega človeka ne glede na to, kdo je.
Spoštovani člani Islamske skupnosti,
bajrami so priložnost, ko naši glasovi z minbera (prižnice), segajo daleč. Zato želim izkoristiti to priložnost, da se vam vsem iskreno zahvalim za zaupanje, ki nam ga izkazujete.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji stoji na trdnih temeljih, ki so jih postavili naši predniki. Prizadevamo si nenehno izboljševati njeno delo in krepiti njene dejavnosti v času in prostoru, v katerem živimo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da vas bomo zastopali na najboljši mogoči način, in sicer v duhu, ki pritiče islamu in muslimanom.
Vašo podporo prepoznavamo vsak dan skozi članarino, donacije, zakat, kurbane in druge oblike pomoči. S tega častnega mesta prosim Vzvišenega Boga, da vas za to nagradi ter vam podari dobro zdravje, srečo in blaginjo v vaših družinah.
Dragi bratje in sestre,
bajrami so radost vere in radost v srcih tistih, ki z vero v Boga očistijo svoja srca sovraštva, svoje jezike grdih besed in svoje roke zlobnih dejanj. To so dnevi, ko praznujemo zmago nad samim seboj.
To so dnevi, ko kot muslimani pošiljamo svetu sporočilo miru ter s svojo poslušnostjo Bogu skrbimo za dobro in srečo vsake naše družine. Danes je veselje tudi v nebesih med meleki, (angeli), saj vidijo ljudi, ki izkazujejo poslušnost Stvarniku.
Zato delimo praznično veselje, kot ga delijo bratje in sestre, ter ga delimo tudi s svojimi sosedi in prijatelji.
Vsem vam želim blagoslovljen kurban bajram in prosim Boga za vaše dobro zdravje in srečno življenje na tem in prihodnjem svetu.
Bajram šerif mubarek olsun.