Nagovor (hutba) prof. dr. Mustafe Cerića v MKC Ljubljana

V petek, 14. februarja 2025, je v okviru obeleževanja 5. obletnice odprtja Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana vernike nagovoril prof. dr. Mustafa Cerić, reis ul ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini od leta 1993 do leta 2012. Pred džuma namazom je mufti mag. Porić prof. dr. Mustafi Ceriću izrekel dobrodošlico in se mu zahvalil za vse, kar je naredil za Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji, zlasti v obdobju gradnje Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, v času ko je bil reis ul ulema. Izpostavil je njegovo vizijo in predanost gradnji Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, njegovo vlogo pri krepitvi islamskih institucij in skupnosti ter ohranjanju duhovnih vrednot v Sloveniji. Poudaril je tudi njegovo predanost promoviranju medverskega dialoga in gradnji mostov med različnimi skupnostmi, kar je prispevalo k uveljavitvi muslimanov kot odgovornih in cenjenih članov evropske družbe. Nagovor prof. dr. Mustafe Cerića si lahko preberete tukaj.

Hvala Bogu!

Samo od Boga pričakujemo pomoč, napotilo, rešitev in odpuščanje!

Mi verujemo v Boga!

Resnice o Bogu mi ne skrivamo!

Nasprotujemo vsakomur, ki prikriva resnico o Bogu!

Mi izpričujemo, da ni boga razen Boga, Enega! Njemu ni nihče podoben in enak!

Mi izpričujemo, da je Muhammed Božji verovestnik in poslanec, ki ga je Vsemogočni Bog po določenem zastoju pri pošiljanju poslancev poslal z napotilom in vero resnice, vero svetlobe, vero nauka in vero modrosti, potem ko je ostalo malo znanja o veri, potem ko so se ljudje izgubili, po prekinitvi časa, potem ko se je približala ura odgovornosti, po gotovosti smrtne ure!

Na pravi poti je tisti, ki pristaja na pokornost Bogu in Njegovemu Poslancu, medtem ko je tisti, ki zavrača pokornost Bogu in Njegovemu Poslancu, na krivi poti, ta je zašel in se zelo oddaljil v svoji zablodi!

Dragi bratje in sestre,

pred nami ali z nami je ena Božja knjiga – Kur’an – in šest zbirk o življenjski poti – sunnetu – Božjega poslanca Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, ki nam je povedal, da če se bomo držali Kur’ana in sunneta, ne bomo zašli s prave poti. Od šestih zbirk hadisov, v katerih je zapisano vse, kar je Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, povedal, delal ali z molkom odobril, sta dve najpomembnejši: ”Sahih Buhari” in ”Sahih Muslim”. ”Sahih Buhari” vsebuje 9082 hadisov. Ko je Muslim Ibn Al Hadžadž Al Najsaburi (815–875) končal svoj ”Sahih” 4800 hadisov, nam je želel sporočiti, da so iz njegove zbirke dovolj štirje hadisi, na podlagi katerih človek lahko živi pravilno življenje vernika:

Prvi hadis:

Dejanja se cenijo glede na namen – nijet!

Drugi hadis:

Tisto, kar krasi človekov islam, je, da se ne ukvarja s tistim, kar se ga ne tiče!

Tretji hadis:

Vernik ni vernik, dokler ne želi svojemu bratu tistega, kar želi samemu sebi!

Četrti hadis:

Halal (dovoljeno) je jasen in haram (prepovedano) je jasen! Med halalom in haramom obstajajo nejasne in sumljive stvari, na katere vernik mora biti pozoren!

V komentarju na to Muslimovo sporočilo vnuk Ibn Dževzija, Šemsudin, v svoji knjigi ”Ogledalo časa” dodaja še peti hadis:

Pravi musliman je tisti, od čigar jezika in rok so varni drugi muslimani!

Dragi bratje in sestre,

pot do džamije v Ljubljani je odraz omenjenih petih hadisov in, če bo Bog dal, bo v svojem delovanju vse do sodnega dne odsev vseh teh hadisov. To pomeni, da vsi tisti, ki vstopijo v džamijo, imajo iskren namen (nijet), da očistijo svojo dušo, da ne govorijo o tistem, kar se jih ne tiče, da želijo drugim tisto, kar želijo sami sebi, da se držijo tistega, kar je halal, in se izogibajo tistemu, kar je haram,ter da s svojim jezikom in svojimi rokami ne vznemirjajo drugih muslimanov. Če ne bi bilo iskrenega namena, tudi te džamije ne bi bilo. Ta džamija je torej rezultat iskrenega namena tistih, ki so imeli in še vedno imajo iskreno željo, da očistijo svojo dušo greha in oplemenitijo svoje srce z lepim ahlakom – moralo.

Ko želi človek z iskrenim namenom narediti dobro delo, se ne ukvarja z vprašanji, ki se ga ne tičejo, temveč misli in govori tisto, kar zadeva njegovo usodo, zdravje, vero in moralo. In ko ima človek v mislih samo to, potem želi drugemu tisto, kar želi samemu sebi – mir, ljubezen in srečo. Ali obstaja večji mir, ljubezen in sreča od današnjega miru, ljubezni in sreče v ljubljanski džamiji?

Ali je kdo danes med nami, komur srce ne vztrepeta od veselja, ker je doživel, da lahko vidi to prelepo stavbo v veri in ljubezni do Milostnega Boga?

Ali je kdo med nami, ki ne želi drugemu, da je srečen pri svoji molitvi Stvarniku, kot smo srečni mi danes v Ljubljani?

Tukaj smo, da se prepričamo, da nam je jasno, kaj je halal (dovoljeno) in kaj je haram (prepovedano), ter da se zavežemo, da se bomo izogibali sumljivim stvarem, ki bi nas lahko odpeljale po krivi poti.

Seveda je zelo pomemben tudi peti hadis, na katerega nas opozarja vnuk Ibn Dževzija, Šemsuddin, ko pravi, da je musliman samo tisti, od čigar jezika in rok so varni drugi muslimani.

Želim si, da bi bili ti hadisi moto ljubljanske džamije, kot primer zrelosti muslimanske skupnosti v Evropi.

Častni Kur’an močno poudarja človekovo individualno dolžnost in odgovornost. Z drugimi besedami, vsaka oseba je odgovorna zase, nihče ne nosi tujega greha, temveč samo svoj:

‘Nihče ni odgovoren za tisto, za kar ni zadolžen.  (Kur’an, 4:84)

Kar si kdo prisluži, je samo njegovo. Nihče ne bo nosil bremena drugega. (Kur’an, 6:164)

Vsakomur pripada tisto, kar si je prislužil, tako kot tisto, kar je storil proti sebi. (Kur’an, 2:286)

‘Nam naša dejanja, vam vaša! (Kur’an, 28:55)

Ne boste odgovarjali za moje početje, jaz pa ne za vaše … (Kur’an, 10:41)Ne boste odgovarjali za naše grehe, mi pa ne bomo odgovarjali za vaša dejanja … (Kur’an, 34:25)Ne boš jim sodil in tudi oni tebi ne bodo sodili … (Kur’an, 6:52)On je odgovoren za tisto, za kar je zadolžen, vi ste odgovorni za tisto, za kar ste zadolženi … (Kur’an, 24:54)

Dragi bratje in sestre,

prepričan sem, da se vi, muslimani v Ljubljani, zavedate, da ste v najodločilnejši in najzanimivejši zgodovini naše skupnosti v Sloveniji imeli srečo, ker ste za muftija imeli dr. Nedžada Grabusa. Prav tako imate srečo, ker je danes vaš mufti mag. Nevzet Porić, ki je z ramo ob rami z muftijem Grabusom gradil to veličastno džamijo in oblikoval ta vzoren džemat, ki je čast in ponos ummeta islama ter mir in varnost vseh ljudi dobre volje.

Želim, da veste, da ljubljanski mufti mag. Nevzet Porić islam in muslimane v Sloveniji dostojno predstavlja po svetu. Počaščen sem, da imam danes, na ta blagoslovljen dan, petek v mesecu ša’banu 1446. hidžretskega leta, priložnost čestitati vam blagoslovljen mesec ramazan, ko se naša duša čisti odvečnih telesnih užitkov in se vrača k svojemu Stvarniku s priprošnjo za uspeh na tem svetu in rešitev na onem svetu.”

Vsemogočni Bog, okrepi nas, da bomo složni in edinstveni!

Vsevedni Bog, nauči nas, da si med seboj pomagamo!

Milostni Bog, odpusti nam grehe in bodi milosten do nas na sodni dan!