V četrtek, 11. junija 2026, je v vrtu Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana potekal pogovor z literarnim zgodovinarjem, urednikom, esejistom in publicistom dr. Aljošo Harlamovom. Dogodek je bil posvečen Srečku Kosovelu, njegovemu pogledu na Evropo ter razmisleku o sodobnem času in vprašanjih, ki ostajajo aktualna še stoletje po pesnikovi smrti.
Harlamov pravi, da živimo v zelo podobnih časih, hkrati pa so se ti časi še radikalizirali, kajti danes še pospešeno opazujemo razpad vrednot. Kosovel je po njegovih besedah razpad tega vrednotnega sistema prepoznal kot eno ključnih groženj človeku in naravi. Njegova kritika je bila hkrati družbena, politična in etična. Opozarjal je na uničevanje naravnega okolja, na odtujenost modernega človeka in na nevarnosti nacionalizma, ki ga je razumel kot enega od temeljev evropskih konfliktov.
Ob razmisleku o vojnah, genocidih in trpljenju civilistov v različnih delih sveta je Harlamov opozoril, da je Kosovelov krik usmerjen proti brezbrižnosti in molku ob krivicah. Po njegovem mnenju je Kosovel predvsem pesnik etične odgovornosti in človeške solidarnosti.
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi Kosovelovemu odnosu do nacionalizma. Harlamov je poudaril, da je bil Kosovel izrazit antinacionalist. Želel je pisati o človeštvu, nekih skupnih vrednotah, ljudeh, ki jih povezuje tovarištvo. Nacionalizem pa vse to preprečuje.
V pogovoru se je Harlamov dotaknil tudi nekaterih ključnih izzivov našega časa. Govoril je o podnebnih spremembah, tehnološkem razvoju, umetni inteligenci in vse hitrejšem tempu življenja. Opozoril je, da je Kosovel že pred stoletjem razmišljal o odnosu med človekom, naravo in tehniko ter svaril pred družbo, ki napredek postavlja pred etične vrednote. Ob tem pa je poudaril, da je Kosovel med prvimi slovenskimi pesniki opozarjal na človekovo odtujenost od narave in na nevarnosti družbe, ki izgublja etični kompas.
»Zelo zanimivo je, kakšno revolucijo je on naredil v poeziji, jaz mislim, da se sami tega danes ne zavedamo čisto dobro, kajti on je prvi avtor, ki je začel pisati o avtomobilih, brzovlakih, začel je uporabljati besede, ki jih pred tem njegovi predhodniki in sodobniki niso. Kvečjemu so se ob tej izbiri besed verjetno zmrdovali, češ da te besede ne sodijo v poezijo. In zanimivo je tudi to, da še danes nimamo poezije, ki bi veliko pisala o sodobni tehnologiji. Tudi današnja sodobna poezija ne govori o telefonu, lirski subjekti nikoli nimajo telefonov. Vsi se nekako umetno izogibajo tehnologije, on je pa zelo jasno pisal o njej in jaz mislim, da se je na ta način zelo povezal z današnjim časom, ko tehnologijo živimo vsakodnevno,« je povedal Harlamov.
Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju rajskega vrta Muslimanskega kulturnega centra, enote Knjižnice pod krošnjami, ki jo na nacionalni ravni koordinira Zavod Divja misel.
