Vzvišeni Bog v 36. stavku kur’anskega poglavja Et-Tevbe pravi:
”Število mesecev pri Allahu je dvanajst, po Njegovi Knjigi, od dne stvarjanja nebes in zemlje, štirje pa so sveti. To je prava vera. Ne grešite v tem času!”
Muslimani uporabljajo lunarni koledar. Ravna se po mesečevih menah. Svoj koledar imenujemo hidžretski, saj se začetek uporabe koledarja povezuje z dogodkom Hidžre, ki predstavlja selitev Muhammeda, naj je mir z njim, in muslimanov iz Mekke v Medino leta 622. Uradno uporabo koledarja je uvedel drugi kalif Omer, r.a., 638. leta.
Hidžretski koledar, tako kot gregorijanski, ima dvanajst mesecev, ki imajo 29 ali 30 dni. Hidžretski meseci so muharrem, safer, rebiu-l-evvel, rebiu-l-ahir, džumade-l-ula, džumade-l-uhra, redžeb, šaban, ramazan, ševval, zu-l-ka’de in zu-l-hidžže. Med njimi so štirje sveti. Imenujejo se ”sveti”, saj je v njih prepovedano vojskovanje, nanašanje zla sebi ali drugim ter je priporočeno širjenje dobra in odpuščanje.
Sveti meseci so muharrem, redžeb, zul-kade in zul-hidždže. Polni so vrednosti in dobra. Zaradi velikega hurmeta (svetosti, nedotakljivosti) in vrednosti je Vzvišeni Bog prepovedal, da se v njih pojavljata nepravičnost in nasilje. Z druge strani, dobra dela, ki se v njih storijo, imajo večjo vrednost kot v drugih mesecih.
Na oprostilnem hadžu (romanju) je Muhammed, naj je mir z njim, povedal kateri meseci so sveti: ”Ljudje, čas ne stoji. Leto ima dvanajst mesecev. Med njimi so štirje sveti. Trije so eden za drugim, zu-l-ka’de, zu-l-hidždže in muharrem. Redžeb je sam in nahaja se med dvema džumadeama in šabanom”.
Najbolj izbran med vsemi svetimi je zu-l-hidžže. V njem je prvih deset dni posebej izpostavljeno. To so dnevi hadždža (romanja) in tekbiri-tešrika. Za tem prihaja mesec zu-l-kade, ki deli dve skupni značilnosti s predhodnim mesecem, sveti mesec in mesec hadždža (romanja). V mesecu muharremu se posebej izpostavlja prvih deset dni in jevmi-ašura. Ibadeti (bogoslužje) v teh dneh, v odnosu na druge, so vrednejši in povzdignjeni nad drugimi.
Vzvišeni Bog pravi, da je način obračunavanja časa odredil še preden je ustvaril nebesa in Zemljo. Ljudi je podučil, da s pomočjo Sonca in Meseca merijo čas. Njihov ustaljen način premikanja odreja dneve in noči, letne čase, leto in čas posameznih molitev. Pomembno je poudariti, da so dobra dela imperativ za muslimane tekom celega leta vendar so v omenjenih štirih mesecih, dodatno nagrajena. V teh mesecih Poslanec, naj je mir z njim, svetuje dodatno dobrodelnost in pojačano bogoslužje. Ob prošnji Vzvišenemu Bogu, da naša dobra dela dobijo dodatno vrednost z nestrpnostjo pričakujemo krono vseh mesecev, šehri ramazan.
Senada Karišik