V petek, 15. junija 2018, je v Hali Tivoli v Ljubljani potekala bajramska molitev, ki jo je vodil mufti prof. dr. Nedžad Grabus. V nadaljevanju si lahko preberete celoten muftijev nagovor.
“Spoštovani bratje in sestre,
danes je 1. ševval 1439. leta po hidžri oziroma 15. junij 2018. Danes je prvi dan ramazanskega bajrama, ki bo trajal tri dni. Obdobje bajrama je krona zaključka blagoslovljenega meseca ramazana. V preteklih tridesetih dneh smo krepili svojo duhovnost, se postili, premišljevali o življenju na tem svetu, izrekali priprošnje ter molili zase in za svoje najbližje, prosili Vzvišenega Boga, naj nam podari mir, dobro na tem in prihodnjem svetu.
V profanem svetu, za katerega je značilno potrošništvo, se čas in prostor na zemlji merita z dobičkom in načinom, da je treba vsemu določiti nekakšno ceno skozi materialno vrednost. Človeški naravi je potrebna kulturna, intelektualna in verska identiteta, da ohrani svojo osebnost in specifičnost, s katero je Vzvišeni Bog obdaril človeka. V različnih religijah obstajajo posebni časovni intervali in sveta mesta, ki ljudem dajejo duhovno varnost. V naši veri je mesec ramazan mesec, v katerem s pomočjo Božje Milosti sodelujemo v blagoslovljenih trenutkih enotnosti, solidarnosti, posvečenosti opravljanju dobrih del, krepitvi zavesti o pomembnosti pomoči šibkim in nemočnim, spoštovanju staršev, vzgoji otrok in skrbi za vse ljudi, ki potrebujejo pomoč. Na tej poti iščemo vzore v Božjih poslancih in dobrih ljudeh, sledimo primerom iz življenja Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir. V kur’anskem poglavju Merjem nas Vzvišeni Bog uči na primeru Ise (Jezusa), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, da so molitev in miloščina trajna povezava, dobrosrčnost in izkazovanje dobrote do matere, vsebinske značilnosti vernika: ”Jaz sem Božji služabnik, je spregovoril Isa (Jezus) v zibelki, meni bo On Knjigo dal in me postavil za glasnika vere in kjerkoli bom, me bo blagoslavljal, in ukazal mi bo, naj molim in delim miloščino, dokler bom živ, in naj bom dober z materjo in ne bo me naredil nepravičnega in neposlušnega”. (Merjem, 30. – 32.)
Iz teh kur’anskih stavkov se učimo, da sta olikanost in ustrežljivost lastnosti, ki sta zaželeni pri verniku. V Kur’anu se kritično govori o nemarnem srcu, o osebah, ki nimajo sočutja do sirot in ljudi v stiski. Posebej se kritično govori o oholosti in domišljavosti, ko si posamezniki ali skupine ljudi domišljajo, da so pomembnejši in boljši od drugih. Kur’an nas uči: ”Ne stopaj ošabno po zemlji, saj zemlje ne moreš razcepiti, pa tudi z gorami se ne moreš meriti po višini!” (El-Isra, 37)
To so trajne teme, o katerih razmišlja vsaka generacija ljudi v iskanju dostojanstvenega življenja na zemlji. Vera nam daje moč v življenju, ker je človeška pravica pogosto nepopolna in neustrezna. Vera nam daje moč, da vztrajamo v iskanju boljšega sveta, v katerem bodo ljudje spoštovani kot Božja bitja, v katerem bomo pokazali dobrosrčnost v našem odnosu do ljudi in odločnost pri dobrih dejanjih. V hadisu (govoru poslanca Muhammeda), ki ga prinaša Aiša, naj je Bog zadovoljen z njo, se omenja, da je Božji Poslanec rekel: ”Zares ima Bog rad plemenitost pri vsem”.
Ta plemenitost, ki jo dosegamo v mesecu ramazanu, nas poveže v močno in edinstveno skupnost vernikov, ki svoje poslanstvo dokazuje v kultiviranem odnosu enih do drugih, spoštovanju sosedov, starejših in izkazovanju milosti do mladih, in to v duhu hadisa in priporočila poslanca Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir.
Zato je ramazan blagoslovljen čas, čas, po katerem hrepenijo duše vernikov in se žalostijo ob njegovem koncu. Prosimo Vzvišenega Boga, naj sprejeme naše bogoslužje, dobra dela in nam podari življenje, da bi dočakali še veliko ramazanov in se v njih postili.
Spoštovani bratje in sestre,
poslanstvo Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji temelji na bratskem načelu, o katerem se v naši veri govori kot o idealu, na katerem stoji verska skupnost. Kot organizirana skupnost vernikov, ki ima svoje organe in pravila delovanja, skrbimo za razvoj in vzdrževanje džamij, mesdžidov (molilnic) in drugih objektov, potrebnih za delovanje verske skupnosti. Naše pravno delovanje temelji na Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o verski svobodi in drugi pozitivni zakonodaji Republike Slovenije. Poslanstvo Islamske skupnosti so afirmiranje in razlaga najboljših plodov islamske vere in kulture, vzgoja otrok, izobraževanje in razvoj splošnocivilizacijskih vrednot, ki vse ljudi povezujejo v eno človeško skupnost. Naše sodelovanje temelji na idealih poštenosti in ljubezni do vrednot islama, kot so spoštovanje svetosti človeškega življenja, časti, premoženja, spoštovanju vsake vere in verske pripadnosti itd. Živimo v pluralni in demokratični družbi, v kateri svobodno prakticiramo svojo vero. Kot organizirana skupnost poskušamo zagotoviti ustrezne prostore za opravljanje našega poslanstva, da lažje in smotrno opravljamo svoje poslanstvo.
Zrelost skupnosti vernikov se dokazuje skozi zaupanje, ki se razvija v organih same skupnosti in v odnosu do državnega aparata.
Poskušamo se ukvarjati z vsebinskimi vprašanji o delovanju skupnosti. Popolnoma napačno je uveljavljati kakršnekoli pravice na račun drugih ver in verskih skupnosti. Nikoli nismo zahtevali nikakršne ekskluzivne pravice zase, ne sprejemamo pa dejstva, da nas vedno porivajo na obrobje te družbe. Zavedamo se, da državni organi nimajo jasne orientacije, ko govorimo o umestitvi Islamske skupnosti v slovenski pravni in kulturni prostor. Čudne odločitve, ki jih nalaga Ustavno sodišče v zvezi z vprašanji praznikov ali varuhinja za človekove pravice glede vprašanja obrezovanja dečkov kot vsebinske verske tradicije v islamu in judaizmu, so sporočilo o marginalizirnosti manjšinskih verskih skupnosti, slovenski pravni red pa umeščajo v kategorijo tistih, ki ne spoštujejo pomembnega števila svojih državljanov. Močnejše in hkrati dolgoročno nevarnejše sporočilo je, da če je nekaj zunaj zakona, potem je to mogoče kriminalizirati in pozneje širiti predsodke in vedno gledati na takšno religijo kot na ”tujo” in nenavadno tukajšnjemu kulturnem prostoru. Zato vas kot člane Islamske skupnosti pozivam k odgovornemu delovanju.
Nismo dali pobude Ustavnemu sodišču Republike Slovenije o problemu praznikov kot tudi ne o vprašanju zakona o zakolu živali.
Ne glede na to je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo splošne sklepe, s katerimi obravnava vprašanje muslimanov, osebe, ki so to storile, pa so se zavestno skrile za zaveso islama kot religije brez strokovnih kompetenc in moralne odgovornosti za svoje delovanje. Celo totalitarne oblasti niso onemogočile in ustavile niti obrezovanja niti prostih dni za praznovanje bajrama in žrtvovanje živali ob kurban bajramu. Verska praksa temelji na tisočletni tradiciji in kot takšna je del muslimanske identitete. Naše delovanje bo tudi v prihodnje zasnovano na spoštovanju zakonskih predpisov, toda vztrajali bomo pri uveljavljanju pravic za svobodno prakticiranje svoje vere, ki temelji na Ustavi in Zakonu o verski svobodi.
V preteklem obdobju smo začeli uresničevati pomembne projekte v več naših džematih. Želim se zahvaliti članom Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji za podporo pri delovanju Islamske skupnosti v posameznih mestih. Posebej se zahvaljujem na vztrajno pomoč pri gradnji džamije v Ljubljani. Iz ljubezni do Božje hiše ste prispevali sredstva od svojih skromnih dohodkov.
Džamija v Ljubljani je zgrajena na zemljišču, ki so ga kupili verniki, ki so pošteno zaslužili svoj denar, zato je naša džamija blagoslovljena.
Pričakujemo, da vam bomo kmalu sporočili veselo novico o nadaljevanju gradnje druge faze Islamskega kulturnega centra. Molite k Vzvišenemu Bogu, da se to čim prej zgodi.
Spoštovani bratje in sestre,
Bajrami so blagoslovljeni dnevi, dnevi enotnosti, dnevi, ko si medsebojno izrekamo lepe besede, dobre želje, dnevi, ko se sprte osebe pobotajo in pozabijo na medsebojne zamere. Izkoristite bajramske dneve za širjenje miru. Naj bo to vaše poslanstvo. Prenesite selame/pozdrave in čestitke svojim najbližjim.
Bajram šerif mubarek olsun!”
prof. dr. Nedžad Grabus, mufti