Islamska skupnost v Republiki Sloveniji obvešča javnost, da je kurban bajram v petek, 1. septembra 2017. Osrednja bajramska slovesnost bo v Ljubljani v športni dvorani Slovan na Kodeljevem.
Bajramsko molitev bo vodil mufti prof. dr. Nedžad Grabus, prav tako bo nagovoril zbrane vernike. Začetek bajramske molitve in nagovor muftija Grabusa sta predvidena ob 7. uri.
Muslimani od 1. do 4. septembra praznujejo kurban bajram, veliki muslimanski praznik v islamskem koledarju. To je čas, ko se potovanje hadžijev (romarjev) približuje koncu, kdor je ostal doma, pa te dni preživlja v bajramskem vzdušju. Kurban bajram povezujemo s poslancem Ibrahimom (Abrahamom), a.s., praočetom monoteističnih religij. Kurban bajram označuje tudi nadaljevanje obredov na Mini v Meki. Letos se romanja v Meki udeležuje 27 vernikov in vernic iz Slovenije.
Blagoslovljeni dnevi bajrama so trenutki, ko se oziramo okrog sebe in se posvetimo sebi, svojim bližnjim, sosedom in prijateljem. To je obdobje, ko iščemo medsebojno odpuščanje in se poskušamo izogniti slabim navadam ter izboljšati duhovno stanje, v katerem se nahajamo. Vernik in vernica se s svojimi dejanji vsakodnevno poskušata približati Vzvišenemu Gospodarju ter očistiti svoje srce in dušo pred negativnimi vplivi, ki nas napadajo v vsakodnevnem življenju.
Hadž je peta praktična islamska dolžnost, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben musliman in muslimanka. Hadž se opravlja v prvih dneh meseca zul-hidždžeta (12. mesec muslimanskega lunarnega koledarja), ko romarji obiščejo Meko in sodelujejo v bogoslužjih. Obvezni ali sestavni deli hadža so namera oz. odločitev, da se opravi romanje, oblačenje ihrama (dvodelna romarjeva obleka bele barve), bivanje na planoti Arefat v bližini Meke en dan pred kurban bajramom in tavaf, tj. sedemkratno kroženje okoli Kabe. Poleg obveznih delov hadža poznamo tudi druge obrede, kot sta hoja med bregovoma Safa in Merva ter kamenjanje hudiča (simbolni obred metanja kamenčkov) in drugi. Z opravljanjem hadžskih obredov romarji potrjujejo povezanost z Ibrahimom, a.s., njegovo prakso, obredi in etiko. To povezanost čutijo romarji v Meki, pa tudi muslimani in muslimanke, ki so v teh blagoslovljenih dneh ostali doma.
Bajramska molitev bo organizirana tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.
Bajram šerif mubarek olsun!
Islamska skupnost v RS