V novi sezoni tribun v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana gostimo sogovornike, s katerimi odpiramo zanimiva vprašanja. Tokrat je bil z nami antropolog dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Pogovorni večer z naslovom Komu verjamemo? Avtoritete in zaupanje v digitalnem svetu je potekal 10. novembra 2026, ob svetovnem dnevu znanosti.
Pogovor smo začeli s šaljivim vprašanjem, ki se dotika povsem resne dileme digitalnega sveta. Vprašali smo, kako naj prisotni vedo, da lahko našemu gostu verjamejo? Zadostuje doktorat in uspešna akademska kariera, ki ne glede na vse potrjuje znanstveno avtoriteto, ali bi morali najprej preveriti, koliko sledilcev ima na družbenem omrežju? Izhodiščno vprašanje je pogovor popeljalo v smeri, kako danes presojamo verodostojnost ljudi, ki nam vsakodnevno razlagajo, kaj se dogaja v svetu, kako naj živimo in čemu naj zaupamo.
Pri presoji sogovornikov so pred pojavom družbenih omrežij imeli pomembno vlogo ugled, priporočila in prepričljiv nastop. Na spletu se tem merilom pridružijo še število sledilcev, všečki in delitve, algoritmi pa vplivajo na to, katere razlage sploh pridejo do nas. Pogovarjali smo se o tem, zakaj nas prepričajo nekateri odgovori in kako v okolju, ki daje veliko prostora kratkim in samozavestnim razlagam, presodimo, na čem te temeljijo.
V pogovoru, ki je potekal v MKC Ljubljana, smo vprašanje avtoritete odprli tudi v povezavi z religijo. Odgovore na verska vprašanja danes lahko poiščemo pri sogovornikih zunaj lastne skupnosti, tudi na drugem koncu sveta. Kaj v takšnih okoliščinah gradi zaupanje v imama, drugega verskega uslužbenca ali spletnega pridigarja? Zanimalo nas je tudi, koliko k temu zaupanju prispeva osebni odnos v skupnosti in kakšno vlogo ima pri njem prisotnost na družbenih omrežjih.
Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako se zaupanje oblikuje v pogovoru z umetno inteligenco. Ob Podjedovi izkušnji z virtualno sogovornico Majo smo ga vprašali, ali zaradi občutka, da nas virtualna sogovornica razume, lažje verjamemo tudi njenim odgovorom. Od tod smo prešli k mladim, ki odraščajo ob zaslonih. Kako lahko razvijajo kritično presojo spletnih vsebin in kaj jim pri tem s svojim zgledom sporočamo odrasli?
V zadnjem delu večera smo se vrnili k obdobju pandemije, ki jo je Podjed v svoji knjigi Krizoliza opisal kot »leto nič« za našo generacijo. Izkušnja pandemije je bila izhodišče za pogovor o tem, zakaj teorije zarote v času negotovosti pritegnejo toliko ljudi ter kakšne posledice ima njihovo širjenje za odnose med ljudmi in zaupanje v ustanove.
Ob koncu večera smo se vrnili k naslovnemu vprašanju Komu verjamemo? Podjed je nanj odgovoril osebno. Verjame svoji ženi, otrokom, prijateljem in knjigam. Ob tem je poudaril, da tudi skozi knjige spoznavamo druge ljudi in njihove svetove. Opozoril je še na protislovje digitalnega razvoja. Medtem ko nam digitalna orodja omogočajo vse hitrejši dostop do informacij, se, kot je opozoril, za njihovo delovanje uničujejo prav knjige.
O pomenu branja je spregovoril tudi ob izkušnjah s študenti. Nekateri s pomočjo umetne inteligence pripravijo besedilo, pri ustnem nastopu pa težko pojasnijo, kaj so zapisali in kako so prišli do svojih ugotovitev. Podjed je ob tem opozoril, da ob kratkih, jasnih in prepričljivih odgovorih, ki jih dobivamo na spletu, izgubljamo potrpežljivost za branje daljših besedil. Branje pa zahteva prav to, da si vzamemo čas, sledimo misli in presodimo, ali nas povedano prepriča.
Iz ene krize prehajamo v drugo. Zmanjkuje nam časa, pozornosti in potrpežljivosti, ki jih potrebujemo za premišljeno presojo. Krize nas zaposlujejo, tudi sami pa jih soustvarjamo ali vzdržujemo že s tem, da prepričljivim odgovorom slepo zaupamo. Ob vprašanju, komu verjamemo, je tako ostalo odprto še eno. Koliko časa in pozornosti smo pripravljeni nameniti presoji tega, čemur verjamemo?
Na naslednjo tribuno vas vabimo v torek, 24. novembra 2026, ko bomo zvečer v MKC Ljubljana s posebnim programom in pogovorom obeležili dan državnosti Bosne in Hercegovine.
