Sporočilo za javnost Islamske skupnosti v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji
V Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji smo bili iz medijev seznanjeni z odločbo Ustavnega sodišča o skladnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, z Ustavo RS. Odločbo je Ustavno sodišče RS izdalo na pobudo Almira Talića iz Ljubljane, in sicer dne 19. 1. 2017, v javnosti pa je bila objavljena 20. 2. 2017.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji želi ob tej priliki javnosti sporočiti, da se v celoti distancira od pobude Almira Talića in posledično tudi od odločitve Ustavnega sodišča RS. Nihče od imamov, ki so zaposleni v Islamski skupnosti, ne pozna pobudnika, nismo ga našli v evidenci članov Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Pobudnik se ni nikoli obrnil na Islamsko skupnost kot institucijo, ki spremlja uveljavljanje pravic muslimanov pri prakticiranju vere. Ali je bila pobuda zastavljena kot znanstvena raziskava ali kot želja po praktični uveljavitvi religije, ne moremo presoditi. Vemo pa, da se pobudnik ni obrnil na organe Islamske skupnosti glede vprašanj, ki so bila sprožena na njegovo pobudo, kar obžalujemo, saj v konkretnem primeru ne gre samo za vprašanje posameznika, temveč za pravice (registrirane) verske skupnosti in njenih članov pri svobodnem prakticiranju religije. Vse informacije, ki se tičejo vprašanja praznikov in prostih dni, o katerih je odločalo Ustavno sodišče, smo v Islamski skupnosti v RS tako spremljali iz medijev.
Nihče, ki je razumen, ne more nasprotovati pravici kristjanov v zvezi z njihovimi prazniki in prostimi dnevi v Sloveniji. Še zlasti ne s katoliškimi. To želimo posebej poudariti, ker so se po sprejetju odločitve Ustavnega sodišča pojavile določene razlage, ki niso v skladu z demokratičnimi vrednotami. V Islamski skupnosti se nikoli nismo borili za svoje pravice na račun drugih verstev in takšni usmeritvi nameravamo dosledno slediti tudi v prihodnje.
Poudarek glede našega distanciranju od omenjene pobude pa se nam zdi nadalje pomemben tudi iz razloga, ker po našem mnenju materija, ki je bila predmet pobude, ni materija, o kateri bi moralo odločati Ustavno sodišče RS, oziroma ne gre za vprašanje, ki bi terjalo sodno intervencijo. V slovenski družbi namreč še ni bil izčrpan (strokovni, verski, etični in tudi pravni) dialog glede obeleževanja praznikov s strani vernikov, ki pripadajo religijam, ki niso večinsko zastopane, zato se nam zdi vsak korak v smeri sodnega uveljavljanja pravic (četudi ustavnih) nepotreben. Odprt strokovni in kulturni dialog mora namreč potekati dalj časa, vključevati mora izmenjavo mnenj med pristojnim institucijami (Vlada RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), strokovno javnostjo in verskimi skupnostmi, zlasti pa mora vključevati vse v Sloveniji registrirane verske skupnosti, ki se srečujejo s podobnimi težavami.
Glede na to, da ima več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije problem prostih dni ob svojih velikih verskih praznikih, za prihodnost izražamo pričakovanje, da bo do tvornega dialoga vendarle prišlo in da bo Republika Slovenija to področje uredila. V sosednjih državah obstajajo rešitve, ki urejajo to vprašanje. Navajamo primer Hrvaške, ki je po izkušnjah z vprašanji o drugih religijah najbližja Sloveniji. V hrvaškem ”Zakonu o blagdanima, spomendanu i neradnim danima u Republici Hrvatskoj” v 3. členu piše:
”Državljani Republike Hrvaške, ki praznujejo božič 7. januarja, islamske veroizpovedi v dneh ramazanskega bajrama in kurban bajrama ter judovske veroizpovedi v dneh roš hašane in jom kipurja, imajo pravico ne delati.”
V 5. členu istega zakona piše:
”Zaposleni v dneh iz 3. člena tega Zakona imajo pravico do izplačila plače.”
V Zakonu o delu v 95. členu, 5. odstavek, piše:
”Hrvaški državljani, ki obeležujejo različne verske praznike, imajo pravico, da v teh dneh ne delajo. To vključuje kristjane, ki praznujejo božič 7. januarja po julijanskem koledarju, muslimane v dneh ramazanskega bajrama in kurban bajrama ter Jude v dneh roš hašane in jom kipurja.”
Navedeni primer se nam zdi ena izmed primernih rešitev v okviru doktrine dvostopenjske ravni spoštovanja verske svobode v Evropi in Sloveniji, zato tudi od pristojnih organov v RS pričakujemo, da bodo predmetno področje ustrezno uredili, ne da bi posegali v že obstoječe pravice pripadnikov drugih veroizpovedi in s tem zagotovili dejansko enakopravnost posameznikov (državljanov RS) v zvezi s svobodo izbire veroizpovedi.