Prva mektebska skupina, ki jo obiskujejo otroci 1. in 2. razreda OŠ je v soboto, 18. februarja 2017, obiskala Narodni muzej Slovenije in se udeležila vodenega ogleda Egipčanske zbirke.
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije je ena najstarejših zbirk, ki so se oblikovale kmalu po ustanovitvi Deželnega muzeja za Kranjsko leta 1821. Nastala je predvsem z darovi premožnih domoljubov: trgovcev, popotnikov, misijonarjev, visokih državnih uradnikov in diplomatov. Leta 1846 je vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu, tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani poklonil egipčansko mumijo v poslikani leseni antropomorfni krsti, večino drobnih kipcev pa je v svoji oporoki leta 1912 muzeju zapustil Jožef Svegel. Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist, iz njih pa je razvidno, da je bil mumificirani A-keswy-ta svečenik v Amonovem templju v Karnaku, živel pa je v nemirnem poznem obdobju v času 25. ali 26. dinastije (7.–6. stol. pr. Kr.). Krsta in mumija sta bili v letih 2000–2002 temeljito konservirani in restavrirani. Ob tem so bile narejene tudi številne raziskave. Krsta in mumija sta sedaj predstavljeni v prostoru, ki spominja na grobnico, v pritličnem hodniku muzejske stavbe, skupaj z izsledki predvsem nedestruktivnih raziskav. To je danes edina staroegipčanska antropomorfna krsta s človeško mumijo v Sloveniji (opis prevzet s spletne strani Narodnega muzeja Slovenije).
Vendar pa mumija, ki je bila zadnja postaja pri ogledu muzeja, ni bila edina zanimiva postaja, ki so jo otroci spoznali skozi voden ogled. Glede na pet tisoč let staro zgodovino Egipčanov je to civilizacija, ki je iznajdla mnoge stvari. Najbolj znane so otrokom predstavili, in sicer posebno pisavo, ki so jo izumili, hieroglife, iznajdba in izdelava papirusa, kdo je bil lahko pisar ter njegov status, religijsko prakso, iznajdbo namakalnega sistema, znanstveni prispevek, izjemen prispevek pri gradnji piramid, mumije in še veliko drugega. Po končanem vodenem ogledu so se otroci udeležili delavnice na kateri so izdelovali obesek z začetnico svojega imena vendar v obliki hieroglifa.
Obisk muzeja in ogled egipčanske zbirke smo povezali s kur’ansko zgodbo o poslancu Musa, a.s. in faraonu. Otroci so si pred odhodom v muzej ogledali risanko o Musa, a.s. S takimi in podobnimi povezavami prispevamo k novemu znanju in širokemu pogledu in ne zgolj prizadevanju za enostranski pogled na določene zgodovinske dogodke.
Ela Porić
