V Batumiju v Gruziji je bil 12. in 13. novembra 2016 izveden drugi Mednarodni forum na temo »Religija in mir«. Forum je organizirala Skupnost muslimanov v Gruziji. Cilj Foruma je bil pojasniti vprašanje položaja muslimanov v Gruziji in razvijati zavest o pomembnosti pravnega boja za boljši status muslimanov v gruzijski družbi. V Gruziji poleg ene od najstarejših krščanskih skupnosti živi tudi tradicionalna muslimanska skupnost.
Prvi stiki muslimanov z ljudmi in območjem Gruzije so vzpostavljeni leta 645, v času kalifa Osmana. V Gruziji živi 3,7 milijona prebivalcev, večinsko prebivalstvo je pravoslavne veroizpovedi, teh je 83 %, muslimanov je 10 %. V Gruziji živita dve dominantni etnični skupini muslimanov: gruzijski muslimani, suniji hanefijske pravne šole, večina jih je v avtonomni republiki Adžariji, in Azeri, muslimani šiiti v Tbilisiju in na meji z Azerbajdžanom. Batumi je administrativno in kulturno središče avtonomne republike Adžarije. Predstavniki muslimanov v Gruziji govorijo o precej večjem številu muslimanov v Gruziji. Tudi predstavniki organizacij, ki se borijo za človekove pravice, omenjajo večji odstotek. Stalinizem in komunizem sta popolnoma devastirala muslimansko tradicijo in kulturo v Gruziji. Še vedno so vidne in bolijo posledice komunističnega rušenja muslimanske identitete. Skupnost muslimanov se ni uspela afirmirati in razviti na področju izobraževanja, kulture in gospodarstva.
Kljub temu da so muslimani v Adžariji avtohtona skupnost, se z velikim naporom že več kot 20 let trudijo, da bi dobili dovoljenje za gradnjo nove džamije v Batumiju. V tem mestu je leta 1866 zgrajena džamija, ki več ne zadovoljuje potreb muslimanske skupnosti. Na Forumu se je razpravljajo o problemu islamofobije, ki vedno bolj prevzema tudi gruzijsko družbo. Gruzijska muslimanska skupnost ni uspela razvili lastnega izobraževalnega sistema, kar občutno otežuje njeno delovanje. Na Forumu v Batumiju so sodelovali strokovnjaki za religijska vprašanja, verski dialog, aktivisti za človekove pravice, medijski strokovnjaki, verski voditelji in diplomati. Forum so podprli USAID, EMISCO (Evropska muslimanska iniciativa za družbeno kohezijo), UN oddelek za Gruzijo in drugi. Foruma se niso udeležili predstavniki gruzijske pravoslavne Cerkve, podprli sta ga pa katoliška in baptistično-evangeličanska gruzijska Cerkev. Poleg več strokovnjakov so se Foruma udeležili lord Nezir Ahmed iz Velike Britanije, profesor Ibrahim An-Nuajmi, direktor centra za medreligijski dialog iz Dohe, danski novinar Baši Kuraiši in drugi. Mufti prof. dr. Nedžad Grabus je govoril o temi » Skupni izzivi v muslimansko-krščanskem dialogu«. Dialog ima teološko utemeljitev in pravno podlago v zakonski ureditvi demokratičnih držav. Dialog je pot za razvijanje zavesti o pluralnosti verovanja in spoštovanja enotnosti ene družbe v vsej njeni drugačnosti. Dialog je med muslimani in kristjani na individualnem in kolektivnem planu nujen za ohranjanje miru v svetu in nadaljnji napredek človeške kulture in civilizacije.
Gruzijski muslimani so primer, koliko duhovnega, religijskega, intelektualnega in mentalnega opustošenja in negativnih posledic je za sabo na verskem področju in področju medreligijskih odnosov pustil komunizem. Dejstvo, da v svoji državi po razpadu komunističnega režima 20 let čakajo na dovoljenje za gradnjo džamije, pove dovolj o ravni spoštovanja človekovih pravic na svobodo religije. Po poročilu lokalnih in mednarodnih skupnosti so v preteklih dveh letih večkrat zabeleženi incidenti in problemi kršenja človekovih pravic muslimanske skupnosti v Gruziji. Mednarodni forum v Batumiju pomaga skupnosti muslimanov v Gruziji, da ”premagajo” izolacijo, v kateri so bili desetletja, in o svojem statusu seznanijo relevantne osebe v Evropi in svetu.
N. P.
