Štirinajsti džuz zajema 15. in 16. suro v Kur’anu, El-Hidžr in En-Nahl. Obe sta iz mekanskega obdobja in sta objavljeni v času, ko je Muhammed, a.s., zelo trpel zaradi svojih bližnjih in bil izpostavljen trpinčenju s strani mnogobožcev. V tem džuzu Allah opozarja, da so bili poslanci poslani vsem narodom, tu se nahajajo ajeti podpore Poslancu, a.s., ajeti o smrti, neubogljivosti Iblisa (Sotona), naravnih pojavih, pripovedovanja o Lutu (Lot), a.s., pripovedovanja o živalih in njihovi milosti, ajeti o milosti vode in upoštevanju pravic drugih.
Na začetku sure El-Hidžr prevladujejo ajeti, ki dajejo podporo Muhammedu, a.s., s tem, da kažejo slab položaj nevernikov: »Nevernikom bo žal, da niso postali muslimani. Pusti jih, naj jedo in uživajo in naj jih zavede upanje, izvedeli bodo.« (El-Hidžr, 2-3) Zakaj se bodo neverniki kesali? Allah, dž.š., o tem pravi: »Oni govorijo: ‘Poslušaj ti, ki se ti razodeva Kur’an, resnično si ti nor.« (El-Hidžr, 6) Po tem, ko je Muhammed, a.s., seznanjen s tem, kaj mnogobožci mislijo o njemu, dobi podporo od Allaha: »Že pred teboj smo pošiljali poslance prejšnjim narodom in niti enemu samemu ni bil prihranjen posmeh.« (El-Hidžr, 10-11)
Ibn Kesir pri razlagi dela ajeta nevernikom bo žal, da niso postali muslimani navaja dva hadisa, v katerih Muhammed, a.s., pravi: ”Res bodo nekateri ljudje, ki so govorili, da ni boga razen Allaha, pristali v džehennemu (pekel) zaradi svojih grehov. Oboževalci Luta in Uzaa pa bodo rekli: ‘Kako to, da vam to izgovarjanje da ‘ni drugega boga razen Allaha’ ni pomagalo in ste zdaj z nami v peklu?’ Allah se bo zaradi njih razjezil in bo te prve vrgel v reko življenja, tako da se bodo osvobodili ognja in šli bodo v džennet (raj), kjer jih bodo zaradi črnila na obrazu poimenovali džehenememlije (peklenski ljudje). Zato bodo rekli: ‘Gospodar, ne pripisuj nam tega imena.’ Allah jim bo ukazal, naj se okopajo v reki v džennetu in tako bo to ime sprano z njih.”
Na več mestih v Kur’anu Allah govori o milosti, ki jo je dal človeku na razpolago. Ti ajeti bi morali spodbuditi človeka, da razmišlja o dobroti Vzvišenega Allaha. On je človeku dal na razpolago morje, da je njegove sadeže, da pluje po morju, zvezde je dal kot smerokaz, da jim kaže pot. »Tudi živino ustvarja za vas, da se z njo zavarujete pred mrazom in od druge živine imate koristi, služi vam za hrano, je za vas tudi okras, ko jo gonite na pašo in nazaj. Tudi tovore vam prenaša na kraje, kamor drugače ne bi mogli prispeti brez hudega napora. Gospodar vaš je resnično blag in milosten – tudi konje in mezge in osle za ježo in kot okras. Ustvaril bo tudi tisto, česar ne veste.« (En-Nahl, 5-7)
Navedeni ajeti spodbujajo človeka, da razmisli o lepoti in namenu živine. V poglavju El-Enam je živina razporejena na osem vrst. Človeku je Allah dal dovoljenje, da živino uporablja za pomoč pri delu in se z njo hrani.
V nizu različnih tem, ki so zajete v suri En-Nahl, izpostavljamo ajet: »Allah zahteva, da spoštujete pravice vsakega človeka, dobra dela in pomoč sorodnikom nudite, prepoveduje razvrat, vse kar je odvratnega je prepovedano, tudi nasilje. Svetuje vam, da sprejmete nauk.« (En-Nahl, 90)
Ibn Mesud za ta ajet pravi, da je vsebinsko najobsežnejši ajet v celem Kur’anu. Nikogaršnje pravice in svoboda ne smejo ogrožati pravic koga drugega. Ta ajet vsebuje dovolj sporočila, da uredi odnose v družbi. Zanimivo je omeniti to, da Muhammed Asad termin munker ne prevaja kakor odvratno, ampak kot tisto, kar razum zavrača, kar kaže na to, da je Allah prepovedal vse tisto, kar je v nasprotju z zdravim razumom (npr. nasilje). Ibn Kesir navaja naslednji hadis: ”Nasilje in trganje sorodstvenih vezi sta greha, ki se ne moreta primerjati z nobenim drugim grehom, glede na kazen na tem svetu in na ahiretu (onstranstvo).” Zahtevo, da se spoštujejo pravice vsakogar, Ibn Abbas razlaga kot pričanje da ne obstaja bog razen Allah. V tem kur’anskem ajetu ima posebno mesto družina, sorodstvo. Obstajajo številni hadisi, ki govorijo o spoštovanju pravic drugih.
Na poslovilnem hadždžu (romanje) je Muhammed, a.s., o pravicah drugih povedal: ”O, pravoverci, bojte se Allaha. Bodite humani in pravični do sebe in do drugih. O, ljudje, vaša življenja, vaše imetje in vaša čast naj vam bodo sveto in nedotakljivo, kakor je za vse nas svet ta mesec, današnji dan in kraj – Arefat – na katerem se nahajamo, vse dokler se ne srečate z vašim Gospodarjem. Človek je Božje delo in naj bo preklet tisti, ki ga uniči. Vsi bomo stopili pred Boga in On nas bo spraševal o naših delih.”
To sporočilo na najboljši način govori o tem, kako islam skrbi za človeško dostojanstvo. Na istem mestu je Poslanec, a.s., še povedal, da je enako prepovedano biti ponižan in poniževati: ”Ne bodite ne ponižani in vi ne ponižujte!”