Osemindvajseti džuz vsebuje devet sur: El-Mudžadele, El-Hašr, El-Mumtehina, Es-Saff, El-Džumua, El-Munafikun, Et-Tegabun, Et-Talak in Et-Tahrim.
Vseh devet sur je medinskih. V celem džuzu so predstavljeni zgodovinski dogodki v medinski družbi, ki se jo usmerja in pripravlja za izvrševanje svoje svetovne vloge, pravzaprav vloge v vesolju, ki jim jo je prepisal Allah, dž.š. Tu so tudi ajeti, ki ukinjajo določene poganske navade, povezane z odnosom do žensk, z odnosom med verniki in neverniki, s pozivanjem k enotnosti verovanja in delovanja, s klicanjem na džumo-namaz (petkova opoldanska molitev); ajeti o hinavščini, zakonski ločitvi, o vidikih družinskega življenja Muhammeda, a.s., ipd.
Sura El-Džumua oziroma Petek je razodeta po suri Es-Saff in se nadaljuje s tematiko te sure, katere namen je, da se v srcih pripadnikov muslimanske skupnosti v Medini okrepi razumevanje, da je ta skupnost izbrana z namenom, da ohrani vero. Ta sura obravnava tudi odnose z judi v Medini. Deveti in deseti ajet te sure govorita o petku in o obveznosti opravljanja džume (petkove molitve). Džumua pomeni združevanje, zbiranje. Muslimani se tako enkrat tedensko zbirajo ob petkih.
To je dan, ko je Allah, dž.š., izpopolnil stvaritev vsega, kar je ustvaril. To je dan, ko je ustvarjen Adem (Adam), v petek je bil postavljen v džennet (raj), v petek je bil odstranjen iz dženneta in v petek bo nastopil Sodni dan. V tem dnevu je ena ura, v kateri Allah, dž.š., dobremu verniku uresniči vse, kar ga prosi. To se jasno kaže tudi v hadisih. Muslim navaja: ”Petek je Allah, dž.š., od narodov pred nami ohranil za nas. Tako so judje izbrali soboto, kristjani nedeljo, Allah.dž.š., je potem pripeljal nas in nam rekel, naj spoštujemo petek. In tako je ustvaril zaporedje: petek, sobota, nedelja. Na podoben način kot sobota in nedelja sledita petku, bodo judje in kristjani na Sodnem dnevu prihajali za nami. Mi smo zadnji na tem svetu, a prvi na Sodnem dnevu in mi bomo za svoja dejanja odgovarjali pred vsemi ostalimi.” Allah, dž.š. je vernikom ukazal, naj bo molitev vzrok za to, da se zberejo ob petkih: ”O, verniki, ko v petek zaslišite klic k molitvi, pustite delo in trgovino in opravite molitev; to je bolje za vas, zavedajte se tega!” (El-Džumua, 9)
Ebu Hurejre, r.a., prenaša, da je Poslanec, a.s., rekel: ”Ko zaslišite ikamet (podobno ezanu – klicu k molitvi), se odpravite na kraj, kjer se opravlja molitev. In bodite umirjeni in dostojanstveni. Ne hitite, opravite del namaza, ki vam je še ostal, česar niste uspeli opraviti, pa opravite naknadno.”
Ko se odpravljamo na džuma-namaz, je zaželjeno, da se oseba okopa. Buharija in Muslim beležita od Ebu Hurejre in Ebi Seida: ”Allahov Poslanec, a.s., je rekel: ‘Ko se kdo od vas pripravlja na džumo, naj se okopa.”’
Imam Ahmed citira Evsa ibn Evsa es-Sekafija: ”Slišal sem Allahovega Poslanca, kako pravi: ‘Kdor se okopa in očedi in zgodaj vstane in pride do imama med prvimi, peš, ne prijaha, ga posluša in pri tem ne spregovori besede, bo za vsak korak imel tako nagrado, kakor je predpisana nagrada za leta prostovoljnega posta in namaza.”’
V naslednjem ajetu te sure Allah, dž.š., pravi: ”Ko se molitev opravi, se razkropite po zemlji in prosite za Allahovo milost in omenjajte Allahovo ime, da bi dosegli, kar si želite.” (El-Džumua, 10)
Poziv je mišljen kot drugi ezan (klic k molitvi), ki se je izvajal, ko se je Allahov Poslanec, a.s., povzpel na minber (govorniški oder v džamiji). Ko se omenja, da je po njem prepovedana prodaja, je mišljeno na ta ezan. Prvi ezan, ki ga je dodal zapovednik pravovernih Osman ibn Affan, r.a., je vzpostavljen zaradi velikega števila ljudi, ki molijo. S soglasjem islamskih znanstvenikov je potrjeno, da je prodaja prepovedana po drugem ezanu. Porajajo se dvomi, kako je v zvezi z darovanjem. Zunanji smisel ajeta poudarja, da je to prepovedano, kot je potrjeno tudi v šeriatskih delih. Džumo so dolžni opravljati svobodni moški, a ne sužnji, ženske in otroci. Džuma je opravičena tudi potniku, bolniku, negovalcem bolnika in drugim, ki imajo podobne razloge, kar je seveda podrobneje obravnavano v šeriatskopravnih delih.
Povod za naslednji ajet je dogodek, ki se je zgodil v času džume namaza za časa Poslanca, a.s. Allah, dž.š., opozarja na to, da se ljudje ne smejo po opravljeni molitvi posvetiti prodaji, ampak morajo bili deležni tudi tistega dela, kjer se odvija hutba (pridiga v džamiji): ”Ko zagledajo trgovsko blago ali zabavo, pohitijo tja in tebe pustijo stati. Reci: Kar je pri Allahu, je boljše od zabave in trgovine. – Allah je najboljši oskrbnik.” (El-Džumua, 11)
Hafiz Ebu-Ali prenaša od Džabira ibn Abdullaha, da je rekel: ”Medtem ko je Poslanec, a.s., pridigal ob petkih, je prišla v Medino karavana. Prijatelji Poslanca, a.s., so pohiteli h karavani, pri Poslancu je ostalo samo dvanajst oseb; takrat je Allahov Poslanec, a.s., rekel: ‘Prisegam na tistega, v čigavih rokah je moje življenje, če bi šli h karavani in nihče ne bi ostal, bi vas uničil ogenj.”’
Po tem dogodku je razodet omenjeni ajet. Džuma je skupinski namaz (molitev) in se opravlja samo v skupini. To je tedenski namaz, ob katerem se muslimani zberejo, srečajo in poslušajo pridigo, ki opozarja na Allaha, dž.š. To je organizirano bogoslužje, ki še posebej poudarja islamsko verovanje in skupnost v islamu.