Na konferenci sodelujejo tudi dr. Mato Zovkić v imenu nadškofa Puljića, dr. Abduldželil Sadžid, predsednik muslimanskega sveta za versko in rasno harmoniju v Veliki Britaniji, gospa Marija Šerić, raziskovalka z Inštituta za družbene vede Ivo Pilar v Zagrebu, profesorji z Teološke fakultete iz Ljubljane dr. Bojan Žalec in dr. Janez Juhant, bivši minister zunanjih zadev Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, predsednik Evro-sredozemske Univerze dr. Joseph Mifsud in drugi.
Člani skupine razpravljajo o prihodnjem delu skupine, oblikovali bodo predlog za študijski program medkulturnega dialoga za univerze, vlogi medijev in umetnosti pri promociji medkulturnega dialoga na Zahodnem Balkanu itd.
Delovna skupina za medkulturni dialog je bila pod okriljem Centra za evropsko prihodnost ustanovljena leta 2007, njeno delo se osredotoča na različne vidike medkulturnega dialoga na Zahodnem Balkanu.
Reisu-l-ulema dr. Mustafa Cerić je podprl projekt „Medkulturni izziv” v Bosni in Hercegovini Centra za evropsko prihodnost na nivoju bosansko-hercegovskih gimnazij ter je med drugim povedal:
„Center za evropsko prihodnost ima svoj smisel, ker je vprašanje Evropske unije, ki je utemeljena na ideji „enotnosti v različnosti”, proces v katerem je potrebno da vsi narodi, religije in kulture sodelujejo enakopravno i svobodno. Bosna in Hercegovina je mikrosvet v makroevropski različnosti in je zato pomembno, da Evropa razume, da je naš uspeh v Bosni, evropski uspeh. Z druge strani je bosanski neuspeh, da se država obdrži enotna v svojih razlikah: verskih, kulturnih in etničnim tudi evropski neuspeh. Bosna in Hercegovina ni izziv samo za Bosance temveč je ideja Bosne, kot funkcionalne države v multikulturni družbi velik izziv tudi za Evropo, ki mora videti svoj obraz, lep in grd, v ogledalu Bosne kateri Evropa dolguje zato, ker vztraja na enotnosti države in družbe v različnosti kot evropskem idealu in stvarnosti. Tako kot je obstoj in stabilnost Evropske unije, na vseh nivojih društva in države, odvisen od evro-atlantskih integracijah je isto tako obstoj in stabilnost bosansko-hercegovskega društva in države, kot svojevrstnega multikulturnega fenomena, odvisen od evro-atlantskih integracijah. Zato se mora Evropa zresniti in na noben način ne sme dovoliti, da se ogrozi bosanski mir in stabilnost v smislu enotnosti države v različnosti.
Seveda, Bosna in Hercegovina mora opraviti svoje domače naloge, toda Evropa mora izpolniti svojo moralno in politično obvezo in pomagati Bosni in Hercegovini v njeni nameri, da ohrani svojo multietnično tradicijo v enotnosti državnega patriotizma. Licemerno je od naših sosedov, republik bivše Jugoslavije, da nam v Bosni, berejo moralne lekcije o multinacionalnosti in multikulturi potem, ko so vse te republike postale eno nacionalne. Namesto moraliziranja, mi v Bosni in Hercegovini, pričakujemo, da bo evropska prihodnost odprta za vse državljane, ne glede na njihovo vero ali nacijo. Na koncu predlagam, da Center za evropsko prihodnost razpiše natečaj za bosansko ustavo za študente Prave fakultete Univerze v Sarajevu kot pogled na prihodnost in kor priložnost, da bosanska mladost napiše svojo usodo na načelu skupnega življenja in tolerance in ne na strahu od vojne in genocida, je končal reisu-l-ulema dr. Cerić.
