Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je v novi epizodi Kupola podkasta gostila zagovornika načela enakosti Miho Lobnika. Pogovor je bil namenjen diskriminaciji na podlagi osebne okoliščine vere, posebna pozornost pa je bila namenjena vprašanju, ki ga Islamska skupnost skupaj s starši odpira že več let, zagotavljanju ustrezne prehrane otrokom, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo svinjine.
Podkast je tako tudi nadaljevanje procesa, ki se je intenzivneje začel leta 2024. Pri vprašanjih, ki zahtevajo spremembe ustaljenih praks in sistemskih rešitev, so premiki pogosto počasni in navzven komaj opazni. V zadnjih dveh letih pa je bilo kljub temu narejenih več pomembnih korakov: od zbiranja podatkov in javnega odpiranja vprašanja do dialoga s šolami in pristojnimi institucijami ter nazadnje zahteve Zagovornika načela enakosti za ustavno presojo veljavne ureditve šolske prehrane.
Od podatkov do dialoga
Delovna skupina Islamske skupnosti je leta 2024 izvedla obsežno raziskavo o izkušnjah muslimanskih staršev in praksah slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanov pri zagotavljanju obrokov brez svinjine. V raziskavi je sodelovalo 1840 staršev, analizirani pa so bili tudi jedilniki slovenskih osnovnih šol. Rezultate je delovna skupina septembra 2024 prvič javno predstavila na posvetu Šola za vse. Kaj pa prehrana? v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana.
Vtisi s prvega javnega posveta leta 2024
Posvet je pokazal, da vprašanje nima enostavnega odgovora. Odprl je razpravo o organizacijskih in finančnih zmožnostih šol, zdravstvenih smernicah, verski svobodi in enakem obravnavanju otrok. Za Islamsko skupnost pa je bilo pomembno predvsem to, da se razprava ni zaključila pri posvetu.
V naslednjem letu je delovna skupina nadaljevala spremljanje šolskih jedilnikov in pogovore z različnimi deležniki. Oktobra 2025 je zato organizirala drugi javni posvet, na katerem so bili v ospredju predvsem primeri rešitev, ki v praksi že delujejo. Med sodelujočimi sta bila tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ter ravnatelj Osnovne šole Hajdina Mitja Vidovič, ki je predstavil izkušnjo šole, na kateri otrokom, ki ne jedo svinjine, obrok prilagodijo z drugo vrsto mesa.
Drugi javni posvet: Rešitve ne zahtevajo ne dodatnega denarja ne dodatnih kadrov
Prav na tem posvetu je Miha Lobnik poudaril pripravljenost Zagovornika, da pri iskanju rešitev dejavneje sodeluje in po potrebi nagovori tudi vodstva šol. Dialog se je nato nadaljeval tudi na institucionalni ravni.
Vprašanje je prišlo pred Ustavno sodišče
Julija 2026 je Zagovornik načela enakosti vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti veljavne ureditve vrtčevske in šolske prehrane. Zagovornik meni, da sedanja ureditev, po kateri so vzgojno-izobraževalni zavodi dolžni zagotavljati medicinsko predpisane diete, niso pa dolžni prilagajati prehrane zaradi vere ali drugega prepričanja, nekatere otroke postavlja v slabši položaj zaradi njihove osebne okoliščine.
Vložitev zahteve za ustavno presojo seveda še ne pomeni, da bo vprašanje rešeno tako, kot si želijo starši in Islamska skupnost. O tem bo odločalo Ustavno sodišče. Pomeni pa, da je vprašanje, ki so ga starši dolga leta reševali predvsem vsak zase in od šole do šole, prvič postavljeno pred institucijo, ki lahko presodi, ali je sedanja sistemska ureditev skladna z ustavnimi načeli enakosti in verske svobode.
To je pomemben korak v procesu, ki je praviloma počasen. Prav zato je pomembno ohranjati kontinuiteto dela tudi takrat, ko rezultatov ni mogoče pokazati čez noč. Raziskovanje, zbiranje izkušenj staršev, spremljanje šolskih praks, pogovori z ministrstvom in drugimi institucijami ter javni posveti so postopoma omogočili, da je vprašanje dobilo širšo institucionalno obravnavo.
Tudi pogovor z Miho Lobnikom v novi epizodi podkasta je del tega procesa. V njem je vprašanje prehrane obravnavano kot vprašanje svinjine na šolskih jedilnikih in v širšem okviru enakega obravnavanja posameznika, ne glede na njegovo vero kot osebno okoliščino.
Šola v naravi: rešitev obstaja, če informacija pride do pravega mesta
Delovna skupina se je v preteklem obdobju posebej posvetila tudi težavam, s katerimi se muslimanski otroci srečujejo pri odhodu v šolo v naravi. Starši namreč pogosto dobijo informacijo, da bo prehrana v šoli v naravi enaka kot v matični šoli in da prilagoditev ni mogoča.
O tem smo se pogovarjali tudi z nekdanjim direktorjem Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Brankom Kumrom. Njegovo pojasnilo je bilo že na drugem posvetu jasno: kadar CŠOD od šole pravočasno prejme informacijo o prehranski posebnosti otroka, se ji njihove enote poskušajo prilagoditi. Kot je poudaril že na javnem posvetu, je z organizacijskega vidika prav zamenjava ene vrste mesa z drugo ena od preprostejših prilagoditev. Ključno pa je, da starši o potrebi obvestijo šolo, šola pa informacijo posreduje enoti CŠOD, v kateri bodo otroci nastanjeni. Enako stališče je na ponovljenem sestanku poudaril tudi novi direktor CŠOD Domen Uršič.
V praksi se lahko komunikacija prekine že pri prvem koraku, ko starši dobijo odgovor, da drugačne prehrane ni mogoče zagotoviti, ne da bi šola možnost predhodno preverila pri konkretni enoti CŠOD. Staršem zato svetujemo, naj v takšnih primerih vztrajajo pri prošnji, da šola možnost prilagoditve neposredno preveri pri enoti, v kateri bo potekala šola v naravi.
Dokler ni sistemske rešitve, lahko pomagamo pri iskanju konkretnih rešitev
Sistemske rešitve na področju šolske prehrane za zdaj še nimamo. To pa ne pomeni, da morajo starši do odločitve pristojnih institucij težave reševati sami.
Delovna skupina Islamske skupnosti ostaja na voljo staršem, ki pri svoji šoli ali ob udeležbi otroka v šoli v naravi ne uspejo urediti ustreznega obroka. V zadnjih letih smo skozi pogovore s šolami, starši in pristojnimi institucijami pridobili izkušnje, ki so lahko v pomoč predvsem pri vzpostavljanju komunikacije in iskanju rešitve, sprejemljive za vse vpletene.
Če starši po pogovoru s šolo ne najdejo rešitve, se lahko obrnejo na nas. Ne moremo zagotoviti, da bo rešitev mogoče najti v vsakem primeru, lahko pa pomagamo pri komunikaciji s šolo oziroma drugimi pristojnimi ustanovami in skupaj preverimo možnosti, ki so na voljo.
Izkušnje zadnjih dveh let namreč kažejo, da so razlike med posameznimi šolami velike, hkrati pa obstajajo ustanove, ki so ustrezne rešitve že našle. Dokler vprašanje ne bo jasneje urejeno na sistemski ravni, bosta zato dialog in izmenjava dobrih praks ostala pomemben del našega dela.
Prehrana je pomemben del religije, ki jo posameznik živi. Vera se namreč ne izraža samo v tem, v kaj človek verjame, ampak tudi v tem, kako svojo vero živi v vsakdanjem življenju. Prehranske prakse so del takšnega prakticiranja vere, svoboda vere in njenega izražanja pa je ustavno varovana človekova pravica. Zato vprašanja prehrane brez svinjine ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanje osebnega okusa ali prehranske preference, temveč nujno tudi v kontekstu uresničevanja verske svobode.
Vabljeni k poslušanju Kupola podkasta z zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom, ki je v pogovoru podrobneje pojasnil vprašanje prilagajanja šolske prehrane in razloge za vložitev zahteve za ustavno presojo. Spregovoril je tudi širše o veri kot osebni okoliščini, varstvu pred diskriminacijo ter pomenu enakega obravnavanja.