Ramazan pogosto povezujemo z duhovnim mirom, večernimi srečanji in druženji v džamiji ter skupnimi iftarji. V resničnem življenju pa ta mesec poteka sredi vsakdanjih obveznosti. Ljudje hodijo v službo, skrbijo za družino, opravljajo gospodinjska dela in izpolnjujejo številne druge naloge. Post zato ne poteka v mirnem, od vsakdana ločenem prostoru, temveč znotraj ritma običajnega dne.
Kdor se posti, hitro opazi, da se telo in um čez dan spreminjata. Zjutraj energija še ostaja razmeroma visoka. Po jutranjem obroku, sehurju, se marsikdo odpravi v službo ali začne z domačimi obveznostmi. Prav ta del dneva pogosto ponuja najboljšo priložnost za naloge, ki zahtevajo več zbranosti in moči. Smiselno je, da takrat opravimo zahtevnejše delo, pripravimo pomembne dokumente, opravimo pogovore ali uredimo naloge, ki zahtevajo več pozornosti.
Proti popoldnevu se utrujenost običajno okrepi. Telo čuti pomanjkanje tekočine in hrane, zbranost začne padati. Takrat pomaga nekoliko počasnejši tempo. Kdor lahko, si vzame kratek počitek, se za nekaj minut umakne od dela ali preprosto zmanjša tempo. Tudi domače obveznosti lahko prilagodimo temu ritmu. Nekatere naloge počakajo na večer, ko telo znova dobi energijo.
Po iftarju se dan pogosto znova odpre. Obrok prinese občutek olajšanja in nove moči. Takrat lahko dokončamo naloge, ki smo jih čez dan zavestno zmanjšali. Nekateri pospravijo stanovanje, pripravijo stvari za naslednji dan ali opravijo še kakšno delo, ki ga čez dan niso zmogli.
Posebno odgovornost nosimo tudi v službi. Post predstavlja osebno odločitev in obliko duhovne discipline. Zaradi tega delo ne sme trpeti. Vsak, ki se posti, skuša svoje naloge opraviti vestno in pravočasno. Sodelavci ne smejo nositi bremena zaradi naše utrujenosti. Prav v tem se pokaže notranja moč posta. Človek svojo voljo, potrpežljivost in zbranost usmeri v to, da naloge izpelje do konca.
Ramazan zato razkrije tudi zelo realno plat življenja, saj post ne pomeni umika od sveta. Človek ostaja v vsakdanjem ritmu, med ljudmi, ob številnih nalogah in odgovornostih. Prav v tem okolju se pokaže pravi pomen odpovedi. Kdor kljub utrujenosti nadaljuje svoje delo, skrbi za družino in ohranja spoštljiv odnos do drugih, začne razumeti globlji smisel posta.
Islam ta vidik posta pogosto povezuje s potrpežljivostjo. Poslanec Muhammed, a. s., je rekel: »Post je polovica potrpežljivosti, potrpežljivost pa polovica vere. Ramazan je mesec potrpežljivosti, nagrada za potrpežljivost pa je džennet.«
Post tako postane vaja potrpežljivosti, samodiscipline in odgovornosti. Človek se odreče hrani in pijači, hkrati pa ostaja zvest svojim dolžnostim. V tem ravnotežju med odpovedjo in vsakdanjim delom se skriva ena najdragocenejših izkušenj ramazana.