V petek, 13. aprila, bo po sončnem zahodu nastopila blagoslovljena noč Lejletu-l-Miradž, ena od noči, ki jo muslimani na primeren način obeležijo in se spomnijo prelomnega dogodka v življenju poslanca Muhammeda, a.s.
”Slava Njemu, ki je v enem delu noči svojega služabnika prepeljal iz Mesdžidul-Harama v Mesdžidul-Aksa in čigar okolico smo blagoslovili, da bi pokazali nekaj Svojih znamenj, kajti On vse sliši in vse vidi.”
S temi besedami Vzvišeni Allah začenja kur’ansko poglavje El-Isra, pripovedovanje o pomembnem dogodku, ki se je zgodil pred hidžro Muhammeda, a.s., v Medino. Ta dogodek, o katerem Allah, dž.š., govori, je znan kot ”isra in miradž”. Pripovedovanja o isri in miradžu so nam dobro znana, saj se vsako leto spominjamo tega dogodka in ga obeležujemo s primernimi programi.
Isra in miradž sta dve etapi nočnega potovanja poslanca Muhammeda, a.s. Isra je potovanje iz Meke v Jeruzalem oziroma iz Mesdžidu-l-harama v Meki, kjer je Poslanec, a.s., naredil obhod okrog Kabe in nato na buraku, živali, ki je večja od osla in manjša od mezge (ime je dobila po besedi berk, kar pomeni blisk), bliskovito odpotoval do Mesdžidul-l-aksaja v Jeruzalemu, kjer se je srečal z vsemi ostalimi poslanci in tam vodil njihovo skupno molitev. Po tem je bil Muhammed, a.s., povzdignjen v nebo, kjer je govoril z Vzvišenim Allahom (miradž) in se še isto noč vrnil v Meko. Ta dogodek sam po sebi predstavlja eno izmed mudžiz (dokazov poslanstva) našega Poslanca, a.s. Na tem potovanju je Božji Poslanec, a.s., videl dženet (raj) in džehenem (pekel) in kakor Kur’an pravi v suri En-Nedžm: ”Videl je številna znamenja svojega Gospodarja.”
Isra in miradž sta za Kur’anom največja čudeža, ki sta povezana z Muhammedom, a.s. Celo potovanje je bilo tako duhovno kot telesno in je trajalo samo nekaj trenutkov: ko se je Božji Poslanec, a.s., vrnil v Meko, je bila postelja, na kateri je spal, še vedno topla.
Na miradžu je Allah, dž.š., predpisal petdeset namazov (molitev) v enem dnevu, a je kasneje ta predpis na prošnjo Poslanca, a.s., znižal na pet in s tem pokazal, kako milosten je. Kdor torej opravi pet dnevnih molitev, bo za to nagrajen, kot bi jih opravil petdeset. Namaz je edini ibadet (bogoslužje), ki je neposredno, brez posrednika meleka Džibrila, razodet Poslancu, a.s. Namaz je tako najlepše darilo miradža. Namaz (molitev) je poseben način zahvale Allahu, dž.š., ki je sestavljena iz predpisanih dejanj in se začenja s tekbirom (slavljenje in poveličevanje Allaha), konča pa s selamom.
Poslanec, a.s., je po tem, ko je povzdignjen do skrajnih mej, do katerih lahko kakršnokoli bitje sploh prispe, z besedami, polnimi hvale, strahospoštovanja, ljubezni in milosti, govoril z Allahom, dž.š.:”Naša čast, spoštovanje in dobra dela pripadajo samo Allahu. Božji Poslanec, bodi milosten in blagoslovljen. Naj bo z nami in z vsemi dobrimi sužnji Božji mir in blagoslov.” Te besede verniki izgovarjajo vsak dan, ko opravljajo pet dnevnih molitev in se tako spominjajo tega pomembnega dogodka in pogovora.
Letos se Lejletu-l-Miradž obeležuje v petek, 13. aprila 2018 ali 26. redžeba 1439 po akšam namazu (prvi večerni molitvi). Osrednja slovesnost bo potekala v Mariboru, z začetkom ob 19.48 uri.