V torek, 5. decembra 2017, je v Bošnjaškem inštitutu v Sarajevu potekala zaključna slovesnost literarnega natečaja Bosna in Soča, na kateri so avtoricam nagrajenih esejev dodeljena priznanja in nagrade.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji v letu 2017 zaznamuje 100. obletnico izgradnje džamije v Logu pod Mangartom, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili bošnjaški vojaki kot pripadniki avstro-ogrske vojske.
V programu 100. obletnice je Kulturno izobraževalni Zavod Averroes, ki deluje v okviru Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, organiziral literarni natečaj o Bošnjakih na soški fronti, s katerim je poskušal motivirati srednješolce v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, da bi prebrali roman Bosna in Soča, avtorice Valerije Skrinjar Tvrz, ter pripravili esej na dve ponujeni temi: Bošnjaki na soški fronti ali Iz preteklosti v boljšo prihodnost.
Projekt literarnega natečaja Bosna in Soča v Bosni in Hercegovini je bil organiziran s pomočjo in sodelovanjem Prve bošnjaške gimnazije v Sarajevu, projekt pa so podprli Bošnjaški inštitut – Fundacija Adil Zulfikarpašiča, Bošnjaška kulturna skupnost Preporod in Oslobođenje.
Na zaključni slovesnosti literarnega natečaja Bosna in Soča so avtoricam nagrajenih esejev dodeljena priznanja in nagrade. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi mag. Husein ef. Smajić, namestnik reisu-l-uleme, mufti prof. dr. Nedžad Grabus, nj. eksc. ga. Zorica Bukinac, veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, nj. eksc. Nicola Minasi, italijanski veleposlanik v BiH, prof. dr. Mustafa Hasani, prodekan Fakultete za islamske znanosti v Sarajevu, dr. Ferid Dautović, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Sarajevo, mag. Nevzet Porić, direktor Zavoda Averroes, Naida Hota Muminović, ravnateljica Prve bošnjaške gimnazije, Vildana Selimbegović, urednica Oslobođenja, prof. dr. Senadin Lavić, predsednik Bošnjaške kulturne skupnosti Preporod, ravnateljice in ravnatelji gimnazij in srednjih šol, ki so sodelovale v projektu literarnega natečaja, Valerija Skrinjar Tvrz, avtorica romana Bosna in Soča ter številni drugi gostje.
V uvodnem delu programa je prisotne nagovorila ravnateljica Prve bošnjaške gimnazije Naida Hota Muminović, ki je poudarila vrednost miru kot stalne naloge vsakega učitelja.
”Mir je treba vedno spodbujati, ker je to trajno in aktivno dejanje. Treba se je izogibati aktivnemu in pasivnemu nasilju. Vadite mir v medsebojni komunikaciji in nenehno govorite o miru. Želim, da iz Sarajeva, kjer pravijo, da se je začela prva svetovna vojna – čeprav se je začela veliko prej – pošljemo sporočilo miru in rečemo, da smo za mir”, je med drugim povedala ga. Hota Muminović.
Slovenska veleposlanica v BiH ga. Zorica Bukinac je v svojem govoru izpostavila občutek, ki bi ga moral vsak imeti, ko gre za dogodke v prvi svetovni vojni. Prav tako je rekla, da ni težko najti ljudi, ki imajo še vedno posebne občutke, celo osebne, ko gre za prvo svetovno vojno. Sama je obdržala nekaj pisem od sorodnikov, ki se nikoli niso vrnili s soške fronte. Rekla je, da je pomembno govoriti o vojni in se truditi, da do nje nikoli več ne pride. Prva svetovna vojna je zelo pomembna za Slovence, še posebej soška fronta, saj so bili Slovenci med dvema sprtima stranema. Zato soška fronta obudi grenak spomin pri Slovencih, ker predstavlja težko obdobje v zgodovini. Spomnila je na muzej o prvi svetovni vojni, ki se nahaja v Kobaridu in pozvala vse zainteresirane, naj obiščejo Kobarid in se seznanijo z zgodovino prve svetovne vojne ter soške fronte. Pohvalila je idejo o literarnem natečaju ter se zahvalila na pozivu k sodelovanju v tem projektu.
Moderatorka programa Ela Porić se je o knjigi Bosna in Soča pogovarjala z avtorico Valerijo Skrinjar Tvrz in književnikom Hadžemom Hajdarevićem. Kulturni del programa je izvedel zbor Prve bošnjaške gimnazije s pesmijo Tri ptičice.
Mufti prof. dr. Nedžad Grabus, pokrovitelj literarnega natečaja in idejni predlagatelj projekta, je nagovoril prisotne ter med drugim dejal, da smo s tem projektom želeli okrepiti spomin na ljudi, ki so nepravično pozabljeni, potisnjeni iz našega spomina, opozoriti na človeške usode in posledice vojn in konfliktov ter okrepiti zavest o evropski muslimanski identiteti, ki je prevladujoča tema političnih in javnih razprav v sodobni Evropi.
”Avtorji, kot je Valerija Skrinjar Tvrz, širijo naše poglede na svet, odločno se zavzemajo za dostojanstvo človeka in nam pomagajo preseči vrv lokalnih in globalnih “-izmov”, v katerih je človek zgolj predmet manipulacije. Ga. Valrija Skrinjar Tvrz je v svojih knjigah Jutro v Bosni in Na svoji na plemeniti pokazala izjemno poznavanje bosanske kulture. Obstaja prepričanje, ampak tudi zanikanje, da je bil slavni pisatelj Ernest Hemingway na soški fronti. To je povečalo število turi!stičnih obiskov doline Soče iz Amerike in Kanade. Upamo, da bo popularizacija teme, ki je razlog za naše današnje srečanje, povečala zanimanje obiskovalcev iz BiH lepem predelu doline Soče: Bovcu, Kobaridu, Logu pod Mangartom, trdnjavi Kluže, Rombonu itd. Zahvaljujemo se članom komisije za pregled in ocenjevanje del. Iskrene čestitke dobitnikom nagrad. Zahvaljujemo se Bošnjaškemu inštitutu na ljubeznivem in prijaznem sodelovanju na tem projektu. Ne nazadnje bi se rad zahvalil g. Nevzetu Poriću, g. Harisu Muratagiću ter ga. Eli Porić za vztrajnost, da uspešno zaključimo projekte ob 100 obletnici izgradnje džamije v logu pod Mangartom”, je dejal dr. Grabus.
Po oceni komisije, ki so jo sestavljali Hadžem Hajdarević, Leila Hamzagić Kovačević in Selma Halilović, so bili najboljši trije eseji naslednjih avtoric:
- mesto Dalila Palavra, Prva bošnjaška gimnazija, o temi Po poteh Soške fronte – General Rat,
- mesto Amina Magoda, Prva gimnazija Sarajevo, o temi Iz preteklosti v boljšo prihodnost, ter
- mesto Amina Bećar, Gazi Husrev-begova medresa v Sarajevu, o temi Iz preteklosti v boljšo prihodnost.
Avtoricam esejev so nagrade podelile Valerija Skrinjar Tvrz, avtorica romana Bosna in Soča, in Naida Hota Muminović, ravnateljica Prve bošnjaške gimnazije. Ocenjevalna komisija v obrazložitvi navaja naslednje: « …Tisto, kar nas lahko spodbudi, je dejstvo, da so mladi v svojih besedilih o sodelovanju Bosancev na soški fronti pokazali ne samo spodbudno raven literarnega izražanja ustvarjalnosti, temveč tudi zdrav in odločen odnos do vojne in vsem, kar psihoza vojne in vojskovanja nosijo v sebi. Vsak od navedenih literarnih del v prvi vrsti opozarja na nevarnost opustošenja vojn, ubijanj, trpljenj, ob enem pa tudi odkriva tisto nežno, izjemno potrebno empatijo do mladih vojakov Bosancev, ki so se borili in izginjali v nekih oddaljenih, tujih prostorih in skoraj vedno zaradi tujih geopolitičnih interesov.»
Cilj natečaja je bil, da po prebranem romanu srednješolci ponudijo svoj pogled in razumevanje človeškega potenciala soške fronte, ne samo razumevanje zgodovinskih dejstev, temveč skozi še danes aktualne fenomene: multikulturalizem, razumevanje, sobivanje, podporo, sočutje ipd.
Na koncu so bile dodeljene zahvale inštitucijam in posameznikom, ki so podprli projekt, avtorica zmagovalnega eseja Dalila Palavra pa je za konec prebrala svoj esej in tako zaključila prijetno druženje v Bošnjaškem inštitutu.