Ljubljana, 9. decembra – V Islamski skupnosti v Sloveniji odločitev o prekrivanju z ruto v javnosti prepuščajo posameznicam, glede burk pa mufti Nedžad Grabus ženskam svetuje, naj jih ne nosijo. Po njegovem mnenju so burke danes bolj politično kot versko vprašanje. V pogovoru za STA je pojasnil tudi, da se v skupnosti ukvarjajo z idejami o gimnazijskem izobraževanju.
pogovarjala se je Sonja Poznič Cvetko
Kot je dejal mufti, se Islamska skupnost ukvarja z interpretacijo religije in s čisto verskimi zadevami, toda muslimane ponavadi “navadni ljudje takoj vidijo kot zagovornike orientalskega sveta”. “Mi imamo na dogajanje na Bližnjem vzhodu zelo podobne poglede kot drugi Evropejci, mogoče smo malo bolj občutljivi, ker se poskuša v sodobnem svetu ta diskurz o problemu arabskega, turškega in perzijskega sveta nekako omejiti na muslimansko komponento,” je pojasnil.
Religija je po njegovih besedah pomemben, ni pa odločujoč dejavnik v dogajanju na Bližnjem vzhodu, kjer se prepleta mnogo vplivov. “Stranski učinek tega dogajanja pa sta ekstremizem in terorizem, ki sta največja sodobna problema in izziva – ne samo za našo družbo in za evropske države, ampak za celotno regijo Bližnjega vzhoda in mediteranskega področja”, meni.
Kot je prepričan Grabus, enostavnih rešitev problema ni. V Evropi, ki je tudi sama sodelovala v procesu uničevanja držav na Bližnjem vzhodu, bi se morali po njegovih besedah zavedati, da imamo s tem delom sveta dolgo skupno zgodovino in da nismo tako daleč kot druga področja sveta, ki si s to regijo lažje privoščijo konflikte. “Zavedati se moramo, da je treba temu delu sveta pomagati. Vprašanje je samo, ali bomo v Evropi ohranili humanost, ki smo jo imeli skozi stoletja, da razumemo ljudi in jim pomagamo pri razvoju v njihovih deželah,” je poudaril.
Za Evropo Grabus sicer verjame, da “ima mehanizme, da obsodi tiste, ki so sovražni do drugih”. Ne glede na to, ali je ogrožen musliman, pravoslavec, katolik, ateist ali kdorkoli, se moramo po njegovih besedah kot družba na to odzivati. Grabus obsoja vsakršno nasilje, ne glede na to, “ali se dela v imenu islama, krščanstva, sekularizma, nacionalizma ali česa drugega”.
Po njegovih opažanjih v Sloveniji obstajajo določeni centri moči, ki so “zelo manipulativno usmerjeni do islama kot religije”. Toda za muftija je “nesprejemljivo, da bi bila nasilje oziroma kakršnakoli drža, ki ne sprejema drugega, povezana z etnično ali versko pripadnostjo”.
Kot meni, ima država Slovenija nevtralen odnos do ljudi in ščiti tudi interese manjšin. “Tukaj je Slovenija v dobri kondiciji, a kot družba si moramo prizadevati, da bi bilo čim manj ljudi, ki ogrožajo svobodo drugih,” je dejal. Na vprašanje, ali je po njegovih ocenah pri nas vse manj takšnih ljudi, je odgovoril, da je Slovenija na tem področju v boljšem položaju kot sosednje države.
Islamska skupnost v Sloveniji po muftijevem prepričanju ni muha enodnevnica in bo tudi v prihodnosti pomembno vplivala na življenje velikega števila muslimanov v Sloveniji. “Skupnost je zelo dobro organizirana in mi lahko kontroliramo vse procese znotraj naše skupnosti,” je pojasnil in dodal, da bi morala biti Islamska skupnost nacionalni interes v Sloveniji. Opozoril je na zelo liberalno slovensko zakonodajo, ki omogoča enostavno ustanavljanje verskih skupnosti in društev, ki se ukvarjajo z verskimi tematikami. Pojasnil je, da denimo v sosednjih Avstriji in Hrvaški ni več mogoče ustanoviti nove muslimanske skupnosti ali muslimanskega društva brez soglasja tamkajšnjih že registriranih islamskih skupnosti.
Problematiko alternativnih muslimanskih organizacij v Sloveniji so prejšnji mesec obravnavali tudi na seji mešihata Islamske skupnosti, na kateri so opozorili, da se te pogosto ukvarjajo z ideološkimi koncepti in poglabljajo izolacijo in getoizacijo muslimanov od širše družbene skupnosti. “Usmerjajo se v glavnem na formalni vidik religioznosti, ki odstopa od sprejete prakse med muslimani tega območja,” so pojasnili v sporočilu po seji. Kot je dejal Grabus, ga muslimanski pluralizem sicer ne moti, a opozarja, da če ni popolnoma jasno, kdo predstavlja neko organizacijo ali društvo, lahko privede do problemov ekstremizma in nasilja v družbi.
Glede žensk v burkah in nikabih, ki jih je v zadnjem času videti tudi na ljubljanskih ulicah, Grabus pravi, da jih v skupnosti niso zasledili, zato ne ve, ali so to turistke ali osebe, ki živijo v Sloveniji. Sam ženskam priporoča, da je bolje, da ne nosijo burk, saj je obraz del telesa, ki ga je ustvaril Bog, in je tudi v Koranu zapisano, da predstavlja človekovo identiteto. Do vprašanja prepovedi burk se ni želel opredeliti, o zakonskih okvirjih odločajo tisti, ki so v parlamentu, je dejal.
Tudi odločitev o prekrivanju las z ruto v javnosti je po Grabusovih besedah v Islamski skupnosti odločitev posameznice, saj “živimo v svobodni družbi”, pri verskih obredih pa tako za ženske kot za moške veljajo pravila pri oblačilih.
Grabus je razkril tudi, da bodo prihodnje leto v Islamski skupnosti verjetno oblikovali skupino, ki bo raziskala možnosti za začetek delovanja zasebne šole. Kot je pojasnil, razmišljajo o javno veljavnem gimnazijskem programu, ki bi omogočal širši vpogled ne samo na islamsko vero, ampak tudi na kulturo in civilizacijo. Program bi lahko vključeval tudi katerega od orientalskih jezikov, kot so arabski, turški in perzijski jezik, v kombinaciji z latinščino bi bil lahko zanimiv za dijake, ki se želijo v življenju ukvarjati s tem področjem, meni Grabus. Toda sprva bodo, kot je napovedal, preverili predvsem, kako velik interes je po Sloveniji za takšen izobraževalni program.
Obenem v skupnosti po njegovih besedah razmišljajo tudi o študentskem domu, je pa, kot je dodal, vse odvisno od potreb v družbi. “Ne bomo se odločili za nekaj, česar ne moremo izpeljati,” je zatrdil.
Glede bližajočih se decembrskih krščanskih praznikov je pojasnil, da muslimani verujejo, da je Jezus prerok, prazniki pa so priložnost, da praznujejo s svojimi prijatelji kristjani. Po njegovih besedah so prazniki za vse tudi priložnost za razmislek, kako ljudje razumejo svojo vero in njeno bistvo. Dodal je še, da z verskimi skupnostmi v Sloveniji gojijo zelo korekten odnos.
Za islamski kulturni center bi potrebovali še okoli 13 milijonov evrov
Gradnja islamskega kulturnega centra, ki je bila sprva tudi politično in pravno vprašanje, je zdaj ostala le še finančno, je za STA dejal mufti Nedžad Grabus. Kot je pojasnil, bi za gradnjo, ki se je lani ustavila, potrebovali še okoli 13 milijonov evrov, za sredstva se dogovarjajo s Katarjem, dopuščajo pa tudi možnost najema bančnega posojila.
Grabus je zadovoljen, da je projekt gradnje islamskega kulturnega centra sploh stekel, ni pa zadovoljen, ker ta še ni končan. “V resnici smo naredili več, kot smo pred petimi leti mislili, da nam bo uspelo,” je dejal. Temeljni kamen so simbolično položili septembra 2013, gradnja pa se je nato začela maja 2015. Prvo fazo gradnje, torej ogrodje vseh objektov in minaret, so končali v letu 2016 in z njo izčrpali sredstva, ki so jih imeli na voljo za gradnjo, tako da z instalacijami in obrtniškimi deli še niso začeli.
Doslej so za projekt namenili 22 milijonov evrov. “Res je, največji delež je prispevala država Katar, toda primera, da bi za takšen objekt verniki prispevali toliko sredstev, kot so jih slovenski muslimani, v tem delu sveta ne boste našli,” je poudaril in pojasnil, da so slovenski muslimani prispevali približno pet milijonov evrov. S Katarjem so se po njegovih besedah dogovorili za 15 milijonov evrov, a so arhitekti izdelali bolj zahteven projekt, kot so si ga v skupnosti sprva zamislili, tudi zaradi materialov je zdaj projekt dražji.
“Ko smo se pogovarjali o gradnji islamskega kulturnega centra, nismo vedeli, koliko bo ta v resnici stala, kako se bo to razvijalo. Postopki so se razvlekli, blizu pet let smo delali samo na urejanju zemljišča, pridobivanju dovoljenj,” je navedel mufti in pojasnil, da postopki prenosa zemljišča, na katerem je cesta, še niso končani.
Za dokončanje islamskega kulturnega centra bi po njegovih besedah potrebovali še približno 13 milijonov evrov, 10,6 milijona evrov za gradbena dela in 2,4 milijona za opremo.
Če jim ne uspe pridobiti sredstev za celoten projekt, razmišljajo, da bi sprva dokončali samo džamijo ter garažo in zunanjo ploščad. Samo za sakralni del bi po ocenah potrebovali tri milijone evrov, je pojasnil Grabus.
Tako bi lahko v novih prostorih opravljali molitve, saj zdaj za prostore v Fužinah plačujejo mesečno najemnino, ki skupaj s stroški znaša okoli 3000 evrov. Tam ob petkih organizirajo molitve, na katerih se po Grabusovih besedah zbere med 800 in 1000 ljudi, za večje praznike pa najamejo športno dvorano na Kodeljevem.
Za dodatna sredstva se pogovarjajo z odgovornimi v Katarju. “Še vedno upam, da bodo dokončali projekt,” je dejal Grabus. Kot je pojasnil, so se pogovarjali tudi z nekaterimi bankami za posojilo, a jih čudi, da so bili leta 2008 za posojilo boljši pogoji kot zdaj. Prav tako imajo po njegovih besedah vedno na voljo tudi druge možnosti, kot je prodaja nepremičnin, ki jih ima Islamska skupnost v Sloveniji v lasti. To so objekti na Grablovičevi v Ljubljani, na Pržanu in Vnanjih Goricah pa tudi drugod po Sloveniji. “Ampak verjetno bi prej zapustil svojo funkcijo, pa naj jih drugi prodajo in to dokončajo. Jaz sem bom trudil, da pridobimo sredstva, da dokončamo islamski kulturni center brez odprodaje objektov,” je poudaril Grabus. Slednji računa na to, da bi te objekte, ko bo center zgrajen, lahko oddali v najem in s tem omogočili lažje delovanje centra.
V Islamski skupnosti tudi niso pozabili, da so nekatere verske skupnosti dobile nekaj sredstev od države, Islamska skupnost za svoj center pa ne. “To pomeni, da smo mi v Sloveniji še vedno kot otrok iz zunajzakonske skupnosti,” ugotavlja Grabus. Dodal pa je še, da je misija Islamske skupnosti govoriti o večnem življenju. Tako se mogoče zdi, da gradnja centra “napreduje prepočasi, toda z vidika nauka večnosti imamo še čas, da zgradimo ta kulturni center”, je dejal.
Nasprotovanja poimenovanju Džamijske ulice, zaradi katerih je bila vložena tudi pobuda za ustavno presojo mestnega odloka o poimenovanju, so po Grabusovem mnenju “zelo iracionalna in so primer neke retrogradne politike, ki nima mesta v sodobnem času”. “Toda vsak ima pravico dati to na ustavno sodišče, naj o tem odločajo razumni ljudje,” je dodal.