V četrtek, 11. avgusta 2016, je odprava Islamske skupnosti v sestavi Senad Karišik, Muhamed Halilović in Haris Muratagić obiskala Rombon, strateško pomembno točko soške fronte, ki so jo skrbno varovali in branili bošnjaški vojaki v prvi svetovni vojni. Tja jih je kot vodič peljal gospod Miloš Domevšček.
Obisk Rombona je le del aktivnosti, ki jih Islamska skupnost pripravlja ob 100. obletnici postavitve džamije v Logu pod Mangartom. Skupina je obiskala položaje avstroogrske vojske, na katerih so se v veliki večini bojevali bošnjaški vojaki iz BH4 regimenta, ki so sloveli kot pogumni in drzni borci oziroma borci, ki so bili strah in trepet nasprotnikov. Znano je, da je pri 12. ofenzivi prišlo do menjave in so Bošnjake na tem položaju zamenjali Avstrijci, a odločeno je bilo, da muezin ostane in kliče k molitvi, tako kot je bilo v praksi do menjave, saj bi tako Italijani mislili, da so Bošnjaki še vedno tu. Vodič gospod Domevšček, ki je ljubiteljski raziskovalec soške fronte in z njo povezanimi dogodki, pri katerih so bili vključeni tudi Bošnjaki, nam je zaupal, da na Rombonu obstaja objekt, ki bi lahko bil sakralne narave (džamija), a je povedal, da ni poznavalec tega, zato nas je prosil za pomoč ter preveritev samega položaja objekta oziroma strukture ter namena, kar je bil tudi pomemben povod za odpravo na Rombon. Vprašanje prisotnosti Bošnjakov na soški fronti je in bo potrebno raziskovati veliko bolj natančno in sistematično, ne zgolj površinsko in na podlagi ustnih predaj.
Očarani smo bili nad dejstvom, kako dobro so še vedno ohranjeni položaji in utrdbe po 100 letih od postavitve in kako uspešno kljubujejo težkim vremenskim pogojem. Položaji se nahajajo na višini 1800 metrov nadmorske višine in več. Ko smo prispeli do objekta, ki ima še vedno ohranjene vse štiri stene, nas je osupnilo dejstvo, da je bil položaj objekta dobro zaščiten pred sovražnim ognjem in tako skrbno narejen, da je imel celo s kamnom obzidano okno in polkrožni mihrab (prostor v džamiji, kjer stoji imam med opravljanjem obredne molitve), ki se je sicer že malo obrusil, a je še vedno dobro viden. Na zunanji strani mihraba se nahaja tudi izboklina v zidu, ki nakazuje smer Meke in položaj imama. Seveda smo s kompasi preverili, ali je smer prava in ugotovili smo, da je temu tako. Na desni strani objekta je nekaj metrov oddaljen začasen, a prav tako skrit minaret, s katerega je bilo mogoče slišati muezina, ki kliče k molitvi. Objekt je postavljen približno na sredino linij avstroogrske vojske, zato je bil dostop do njega za vse vojake na položajih enako oddaljen. V objektu se nahaja tudi kaverna, ki je služila kot zaklonišče pred sovražnim obstreljevanjem, do objekta pa je mogoče dostopati z več strani, brez da bi se vidno izpostavljali sovražnim položajem. Še enkrat velja omeniti tudi to, da objekt nima strehe, a ima za razliko od večine ostalih objektov še vedno vse štiri stene.
Vsekakor nas veseli dejstvo o obstoju džamije na Rombonu in hvaležni smo gospodu Domevščku, da nas je o tem obvestil. Torej lahko potrdimo, da gre za džamijo na višini 1800 metrov nadmorske višine, ki je tako verjetno džamija na najvišji nadmorski višini v Evropi. Skoraj neverjetno je, da 100 let tega ni nihče opazil oziroma dajal temu kakršnokoli pozornost. Vsi poznamo džamijo, ki se je nahajala v Logu pod Mangartom, za to na Rombonu pa nismo vedeli. Vsekakor je to začetek odprav, ki jih bomo organizirali na Rombon, saj ostaja še veliko dejstev, povezanih z Bošnjaki, ki so se bojevali na tem položaju, neraziskanih. V nadaljevanju si lahko ogledate nekaj fotografij same džamije na Rombonu.
Pripravil: Haris M.
