Po 29 dneh posta v mesecu ramazanu bo v torek, 5. julija 2016, nastopil ramazanski bajram, ki bo trajal tri dni. Skozi zgodovino človeške civilizacije je bil vedno prisoten fenomen praznikov oziroma dni, ki so posebni in nimajo istega pomena kot ostali dnevi. Ramazanski bajram je poleg kurban bajrama najpomembnejši praznik muslimanov.
Ramazanski bajram ima posebno mesto v življenju vsakega vernika in vernice. Vsak človek, ki se je med ramazanom trudil in žrtvoval ter bil 18 ali več ur na dan brez hrane, pijače in vseh drugih tuzemskih užitkov, je osebno napredoval in dosegel višje duhovne dimenzije. Zato se je tisti, ki se je v mesecu ramazanu razvijal in dosegel določene višine in vrednote ter izpolnil ramazanski čas z Bogu ugodnimi deli (ibadeti) in pokornostjo, razvil kot osebnost in družbeno koristno bitje. Zato ob ramazanskem bajramu vernik dobi tisto, kar si zasluži.
Post ima tri dimenzije, ki se kažejo tudi v ramazanskem bajramu. Prva dimenzija je, da se verniki odrekajo hrani in pijači, v teh poletnih dolgih dneh sta za to potrebni volja in telesna moč. A verniki se zavedajo, da bodo za svoje odrekanje nagrajeni in tega se še bolj zavedajo v dneh ramazanskega bajrama. Ljudje se med postom izogibajo grdim besedam, mislim, dejanjem, saj se zavedajo, da bodo nagrajeni z rajem (dženetom), kjer ni grdih misli in dejanj. Tretja dimenzija posta je post s srcem, kar pomeni, da se verniki med ramazanom poskušajo čim več spominjati Boga. Bajram je praznik veselja človekove duše, praznik vztrajnosti, zmage nad samim seboj in izkazovanja pokornosti vzvišenemu Bogu. Radost v dneh bajrama je način izkazovanja pokornosti vzvišenemu Bogu.
Ko vernike ramazan zapušča, je med verniki, ki so bili pokorni, prisotna določena mera žalosti. Toda vzvišeni Bog je želel vernikom omiliti ”tegobe”, zato jim je namenil praznovanje bajrama. Vsak musliman zjutraj na dan bajrama po priporočilu poslanca Muhammeda, a.s., nekaj poje in popije, da simbolno prekine post in se zave, da je posta konec. Če se je Bog usmilil človeka, mu je tudi odpustil, ko pa mu je odpustil, ga je obvaroval pred peklom in ognjem. Zato je človek, ki je dočakal ramazanski bajram, srečen, dobre volje, nasmejan. Človek, ki je to izpolnil s svojo pokornostjo in se je uspešno postil, je dočakal Božjo milost in odpuščanje.
Znano je, da ima čistoča v islamu izreden pomen, tako je tudi z muslimanskimi običaji. Priprave na ramazanski bajram se začnejo ravno z olepševanjem in okraševanjem domov in dvorišč. Vse diši in je urejeno. Za bajram odrasli muslimani in muslimanke ter otroci oblečejo svoja najlepša oblačila. Znano je, da se bajramska oblačila pripravijo že pred bajramom, da bi bili na ta dan vsi najlepše in najbolj svečano oblečeni. Muslimani na bajram namaz (bajramsko molitev) odhajajo po eni poti, vračajo se po drugi, da bi dosegli več bereketa oziroma Allahove milosti, ki se ta dan spušča na ves svet. Po prihodu iz džamije so na vrsti tradicionalne čestitke. Navada je, da otroci pri čestitanju bajrama poljubijo starše in stare starše v desno roko, oni pa jim vrnejo s poljubom na čelo in jih primerno obdarujejo. Nato je na vrsti bajramska sofra oziroma bajramsko kosilo, ki je pripravljeno posebej za to priložnost. V številnih mestih je navada, da so na mizah oziroma jedilniku najljubše jedi vseh članov gospodinjstva. Prvi dan bajrama je po navadi namenjen družinskemu druženju. Lepo je in priporoča se, da v dneh bajrama obiščemo grobove (mezarje) naših pokojnih in se z molitvijo spomnimo tudi na njih. Drugi in tretji dan bajrama obiskujemo prijatelje in sosede, da bi tudi njim čestitali bajram in bi tudi oni občutili bajramsko radost.
Ramazanski bajram lahko čestitamo z besedami bajram šerif mubarek olsun in odgovorimo Allah razi olsun, lahko pa ga čestitamo preprosto z iskrenimi besedami iz srca.
Vsem muslimanom, ki so se postili, želimo prijetno praznovanje bajrama.