V torek, 3. maja, je po sončnem zahodu nastopila blagoslovljena noč Lejletu-l-miradž, ena od noči, ki jo muslimani na primeren način obeležijo in se spomnijo prelomnega dogodka v življenju poslanca Muhammeda, a.s.
Isra in miradž sta dve etapi nočnega potovanja poslanca Muhammeda, a.s. Isra je potovanje iz Meke v Jeruzalem oziroma iz Mesdžidu-l-harama v Meki, kjer je Poslanec, a.s., naredil obhod okrog Kabe in nato na buraku, živali, ki je večja od osla in manjša od mezge (ime je dobila po besedi berk, kar pomeni blisk), bliskovito odpotoval do Mesdžidul-l-aksaja v Jeruzalemu, kjer se je srečal z vsemi ostalimi poslanci in tam vodil njihovo skupno molitev.
Druga etapa potovanja je miradž. To je potovanje iz Mesdžidu-l-aksaja prek sedmih nebes do Sidretu-l-muntehaja, skrajne meje, do katere ni prišel noben poslanec in noben melek (angel). Na tem potovanju je Božji Poslanec, a.s., videl dženet (raj) in džehenem (pekel) in kakor Kur’an pravi v suri En-Nedžm: ”Videl je številna znamenja svojega Gospodarja.” Isra in miradž sta za Kur’anom največja čudeža, ki sta povezana z Muhammedom, a.s. Celo potovanje je bilo tako duhovno kot telesno in je trajalo samo nekaj trenutkov: ko se je Božji Poslanec, a.s., vrnil v Meko, je bila postelja, na kateri je spal, še vedno topla.
Na miradžu je Allah, dž.š., predpisal petdeset namazov (molitev) v enem dnevu, a je kasneje ta predpis na prošnjo Poslanca, a.s., znižal na pet in s tem pokazal, kako milosten je. Kdor torej opravi pet dnevnih molitev, bo za to nagrajen, kot bi jih opravil petdeset. Namaz je edini ibadet (bogoslužje), ki je neposredno, brez posrednika meleka Džibrila, razodet Poslancu, a.s. Namaz je tako najlepše darilo miradža.
Celotno kur’ansko poglavje El-Isra je namenjeno tema dvema dogodkoma.