V soboto, 7. maja 2016, bo v Banja Luki svečano odprta obnovljena džamija Ferhadija, ki jo je leta 1579 postavil paša Ferhat Sokolović. Znan je bil kot imeniten graditelj in utemeljitelj starega mestnega jedra Banja Luke. Arhitekt džamije ni znan, ve pa se, da je bil učitelj znanega arhitekta Mimara Sinana, graditelja džamije Sulejmanije v Istanbulu.
Na začetku vojne v Bosni in Hercegovini je Ferhadija med etničnim čiščenjem 7. maja 1993 v celoti porušena. Ozemlje, na katerem je stala, je bilo z namenom, da se prikrijejo vse sledi njenega obstoja, ruševine pa odpeljejo na bližnjo deponijo, popolnoma zravnano z zemljo. Ferhadija je bila ena od 16 porušenih džamij v Banja Luki. Dan rušenja Ferhadije, 7. maj, je v Bosni in Hercegovini razglašen za dan džamij. Džamija Ferhadija je simbol 1282 porušenih in 577 poškodovanih islamskih objektov v Bosni in Hercegovini med zadnjo vojno.
Ferhadija je predstavljala enega najuspešnejših arhitekturnih objektov iz časa Otomanskega imperija. Leta 1950 je postala del kulturne dediščine Bosne in Hercegovine, kasneje pa je dodana tudi na popis svetovne dediščine pri UNESCU.
Leta 2001 se je na podlagi pridobljenega urbanističnega soglasja začela obnova džamije, ki je potekala vse do letos. Armin Džindo, Banjalučan, ki je deset let preživel na gradbišču prenovljene Ferhadije, pravi, da je v novo Ferhadijo vgrajeno 60 odstotkov stare, katere ruševine so našli na bližnji deponiji in na dnu jezera v bližini Banja Luke. Tam so našli tudi najlepše dele mihraba (prostor v džamiji, kjer stoji imam med opravljanjem obredne molitve) in stebrov. Proces najdbe ruševin je trajal pet mesecev in na podlagi specifične metode rekonstrukcije so uspeli najdene dele vgraditi na ista mesta. Da so hoteli džamijo obnoviti tako, da ima prvotni videz, priča tudi podatek, da so uporabljali določene metode gradnje, ki so se uporabljale v 16. stoletju; niso uporabljali modernih materialov, temveč samo apneno malto, svinec, mleto opeko. Volno so sekljali na roke, vode iz vodovoda niso uporabljali, ker vsebuje klor, kar bi povzročilo madeže, ko bi jo pomešali z apnom.
Poleg osrednjega lestenca in bočnih svetilk Ferhadijo osvetljuje tudi zunanja svetloba, ki vanjo prihaja skozi 43 oken. Vsako okno je okrašeno z vitraži, ki svetlobo, ki prihaja v notranjost džamije, obarva s spektrom barv na oknih. Tako je Ferhadija upravičeno dobila vzdevek ”kraljica bosanskih džamij”, številni ne vedo povedati, ali je lepša od zunaj ali jo bolj krasi čudovita notranjost.
Ferhadija se nahaja v središču mesta Banja Luka in kot taka predstavlja simbol enotnosti, o čemer priča tudi podatek, da so jo obnavljali ljudje različnih narodnosti in verskega prepričanja. Že v preteklosti je imela pomembno vlogo pri ohranjanju enotnosti, saj je leta 1942 v njej podana peticija o zaščiti Judov in Srbov, ki jo je podpisalo 81 intelektualcev in trgovcev.
Po džamiji se lahko virtualno sprehodite na naslednji povezavi.