Že kot osemletni deček se je na pamet naučil celoten Kur’an in to znanje ohranja že dolgih štirideset let. Kurra hafiz magister Aziz Alili se je rodil leta 1968 v Lipkovu pri Kumanovem (Makedonija). Njegovi starši, oče Bajram in mati Hadžera, imajo poleg hafiza še šest otrok.
V teh dneh mineva trideset let, odkar je hafiz Aziz Alili povezan z Islamsko skupnostjo, saj je kot dijak Gazi Husrev-begove medrese kot muezin v Gazi Husrev-begovi džamiji v Sarajevu pozival k molitvi. Mineva dvajset let delovanja hafiza Aziza v Islamski skupnosti na Hrvaškem oziroma v zagrebški džamiji.
To je bil povod, da je vodstvo Medžlisa Islamske skupnosti Zagreb na čelu z dr. Gzimom Redžepijem organiziralo svečanost, ki so jo poimenovali ”Pomembnost in pomen kontinuitete v delu imama”. Svečanost se je odvijala ob dvajseti obletnici dela imama v Zagrebu in ob trideseti obletnici funkcioniranja glavnega imama kurra hafiza Aziza Alilija v Islamski skupnosti. Prireditev je bila v sklopu četrtkovih tribun ”Dr. Sulejman Mašović” organizirana v zagrebški džamiji v četrtek, 28. januarja 2016.
O hafizu Azizu Aliliju sta govorila ljubljanski mufti prof. dr. Nedžad Grabus in književnik Ervin Jahić. Gospod Jahić je o hafizu Azizu govoril skozi prizmo njegovega umetniškega dela izvajanja ilahij in kasid (pobožnih pesmi), ki predstavljajo temelj, ki ga je s svojim milim glasom postavil hafiz Aziz za številne generacije, ki se bodo ukvarjale s to umetnostjo.
Mufti prof. dr. Nedžad Grabus je govoril o vlogi imama, njegovem pomenu, značilnostih, pogojih za ta častni naslov in današnji vlogi imama v Islamski skupnosti na splošno, s poudarkom na džemate, ki delujejo v okoljih, kjer so muslimani v manjšini in je zato vloga imama precej večja in veličastnejša. Mufti Grabus in hafiz Aziz sta skupaj obiskovala Gazi Husrev-begovo medreso v Sarajevu, tako je bila to priložnost za obujanje spominov iz njune mladosti. Zato je mufti Grabus prava oseba, ki lahko govori o hafizu Azizu, njegovem življenju in delu.
Hafiz Aziz Alili je oseba, ki je v preteklih tridesetih letih postavila standarde v recitiranju in branju Kur’ana, pa tudi pri prepevanju pobožnih pesmi pri nas. On je vzornik številnim mladim, ki recitirajo Kur’an. S svojim milim glasom lepša številne svečanosti v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Sloveniji in drugih evropskih državah. Abdul Basit Abdussamed je svetovno znan po recitiranju in branju Kur’ana, z gotovostjo lahko trdimo, da je hafiz Aziz Alili na njegovem mestu, ko govorimo o evropskem okolju. Recitiranje in branje Kur’ana hafiza Aziza Alilija predstavlja umetnost, ki nas z božansko skladnostjo Božjega govora in s prefinjenostjo hafizovega glasu povzdigne od tuzemskega stanja do levhi mahfuza (najbližjega neba), od koder je Kur’an spuščen na zemljo. Barva in melodičnost glasu zbujata v verniku poseben občutek, ki s Kur’anom oživi vernikova čustva in tako vernike približa Vzvišenemu Stvarniku.
Interpretiranje ilahij in kasid je hafiz Aziz pripeljal do vrhunca. V zadnjih treh desetletjih je njegov melodičen glas islamski duhovni glasbi pri Bošnjakih vtisnil poseben pečat. Poleg ilahij v bosanščini lahko v njegovi izvedbi slišimo številne ilahije v arabščini, turščini in albanščini. Z njegovo interpretacijo ilahij se duše vernikov, ki jih poslušajo, osvežijo, saj so one odraz ljubezni do poslanca Muhammeda, a.s., in Vzvišenega Boga.
Tridesetletnemu jubileju, ki je obeležen v zagrebški džamiji, so prisostvovali številni prijatelji hafiza Aziza Alilija in njegove soproge Lamije, ki je za hafiza in njegovo kariero velika podpora.
Čestitamo hafizu Azizu Aliliju in prosimo Vsemogočnega Boga da ga varuje.
Nevzet Porić