Zahvala pripada Allahu, dž.š., blagoslov Božjemu poslancu, Muhammedu, a.s., naj je mir z njim, njegovi častni družini, vsem njegovim prijateljem, vernikom in vernicam, ki prakticirajo vero islam.
Dragi bratje in sestre,
ramazanski bajram je krona meseca ramazana, v katerem smo se postili, opravljali molitve, recitirali Kur’an, razmišljali o vrednotah, ki dajejo smisel našim življenjem, razmišljali o krepitvi osebnosti, čiščenju telesa, duše in si prizadevali razumeti vlogo nas samih na tem svetu. Božja luč greje in osvetljuje nebesa, Zemljo in ljudi, ne glede na njihovo barvo kože, jezik ali etnično pripadnost. Bog je Stvarnik nebes, Zemlje in vseh ljudi. Vzvišeni Bog pravi:
”Še en njegov dokaz je ustvarjanje nebes in zemlje, raznovrstnost vaših jezikov in polti. To je zares poduk za tiste, ki razumejo.” (Rum, 21)
Božja modrost je v tem, da ljudje pripadajo različnim veram, to je Božja izbira. Vzvišeni Bog nas uči:
”Ko bi tvoj Gospodar hotel, bi vse ljudi naredil za slednike ene vere!” (Hud, 118)
Bog, dž.š., poudarja pluralni karakter človeškega rodu in afirmira vse razlike pri ljudeh. Nenavadno je to, da se posamezni verniki vedejo v nasprotju z vero in si prizadevajo ljudi na silo prepričati v to, da jo spremenijo, celo preganjajo ljudi, ker pripadajo drugi veri. To je gnusno in nesprejemljivo dejanje. Muslimani, kristjani, judje in vsi ljudje, ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost, so bitja, ki jih je ustvaril Bog. Samo s spoštovanjem pluralnosti, ki jo je ustvaril Bog, spoštujemo in razumemo Božjo modrost in sporočila islama.
Božja luč je darilo vsem ljudem. Vzvišeni Bog je vir svetlobe, Nur (žarek, svetloba) nebes in Zemlje. Tisti, ki ga ta nur, svetloba,doseže, njegova duša najde pot pravovernosti. Zato je potrebno čistiti lastno dušo in spominjati Vzvišenega Boga. Zato sta potrebni fizična in duhovna čistoča. V Častni Knjigi se ljudje na več mestih spodbujajo k spominjanju Gospodarja. Vzvišeni pravi:
”Mislite name, pa bom tudi Jaz mislil na vas. Zahvaljujte se mi, ne bodite nehvaležni za mojo milost.”(El-Bekara, 152)
”Iskreni verniki so tisti, katerih srca se ob omembi Gospodarja napolnijo s strahom. Ko pa poslušajo njegove besede, se jim okrepi vera; opirajo se le na svojega Gospodarja.” (El-Enfal, 2)
”Kdor se očisti, bo dosegel, kar želi, če omenja ime svojega Gospodarja in redno moli.” (El-Ala, 14−15)
”Srca se resnično umirijo ob omembi Gospodarja …” (Er-Ra’d-28)
Ko človek naredi korak naprej proti iskanju resnice, Božja ljubezen in svetloba razsvetlita njegovo dušo in tako dobi napotek od Vzvišenega Boga.
Mi svojo vero dokazujemo z jezikom, kažemo z dejanji, a vera plete gnezdo v srcih. Zato je nujno nenehno čistiti srca, da bi naša vera in dela bili nad kakršnimikoli tostranskimi interesi. Kdor v imenu Allaha, dž.š., naredi dobro delo, ne pričakuje zahvale ali pohvale s strani ljudi.
”Mi vas samo zaradi Allahova zadovoljstva hranimo, od vas protiuslugoinhvaležnost ne želimo!” (Insan, 9)
Ramazanski čas je blagoslovljen čas, pomaga nam duhovno rasti in postati zrelejši. Božija modrost nam je podarila ramazan, da se s postom vsako leto dvignemo nad materialne vrednote in s postom, čiščenjem imetja in odrekanjem od dela lastnega premoženja za splošno dobro, z zekatom, sadekatu-l-fitrom in podpiranjem vakufa krepimo svoje verovanje. Z odrekanjem tostranskih dobrot dokazujemo visoko zavest pri vztrajanju pri trajnih vrednotah, ki niso časovno in prostorsko omejene. Pravo religioznost boste prepoznali po blagosti, oliki, strpnosti, solidarnosti in ustrežljivosti ter miru, ki krasi vernika.
Napačno razumevanje in prakticiranje vere se prepozna, če človek trdi, da je vernik, a v svojih delih in vedenju ostaja sebičen, ošaben, prevzeten, nestrpen, nasilen, predvsem pa deluje izven splošnega interesa Skupnosti.
O vsem tem smo govorili med ramazanom in si prizadevali okrepiti svoje verovanje ter ohraniti svoje dostojanstvo. Prizadevali smo si ohraniti dostojanstvo drugih, čast in odgovornost v govoru o islamu in islamskih temah. Čas, v katerem živimo, je poln zavajajočih, neenotnih in pogosto zlonamernih tem in govorov o islamu. Kot verniki zavračamo kakršnakoli delovanja, ki zagovarjajo povzročanje škode, psihično ali fizično nepravičnosti ter krivico. Zavedamo se kur’anskega ajeta (verza), v katerem Vzviženi Allah pravi:
”Bog nikogar ne obremeni bolj, kot posameznik lahko prenese.” (El-Bekara, 286)
”Čoveku pripada le tisto, kar si zasluži.” (En-Nedžm, 39)
Zato vernik dela dobro in verjame v Allaha, dž.š., ter upa na Božjo milost. Po drugi strani so jasni kur’anski ajeti, v katerih nedvoumno obsoja nasilje in nered na zemlji.
”In ne povzročajte nereda na zemlji, saj na njej vlada red. K Bogu molite strahoma in upajoče. Božja milost je res blizu dobrodelnikom.”(Al-A’raf, 56)
Ali lahko ljudje z muslimanskimi imeni povzročajo nered? Lahko, kot to lahko katerokoli drugo bitje na Zemlji, ki pripada drugim religijam ali ideološkim konceptom. Ali se to nasilje potemtakem lahko označi kot islamsko? Ali lahko islam upraviči to dejanje? Nikakor. To je popoln nesmisel.
Nasilje je v nasprotju z islamskim konceptom življenja. Ni opravičila za nasilje v imenu vere. Nasilje v imenu vere je nasilje proti sami veri. Kdor nasilje poimenuje islamsko nasilje, ne razume osnovnih izhodišč islama. Vsako vztrajanje neodgovornih posameznikov pri takšnem poimenovanju otežuje pozicijo številnih muslimanov in sočasno pomaga nasilnežem pri opravičevanju njihovih necivilizacijskih pohodov. Zavračamo kakršenokoli nasilje, ki se počne v imenu vere in pozivamo ljudi, da vero prakticirajo z močjo duhovnosti, ki je radost in upanje za človeka v boju proti brezupu in nesmislu življenja. Vzvišeni Bog je pravičen in ne dovolimo, da nevedneži in ljudje, ki niso dobronamerni, vplivajo na naše razumevanje in dojemanje islama. Vsak dan, ko opravljamo molitev – namaz – izrekamo: ”Allahumme Ente-s-selamu ve minke-s-selam, tebarekte ja zeldželali vel ikram” (Moj Gospodar, Ti si Mir, od Tebe prihaja mir, slavljen si in veličasten). Duhovni in duševni mir prihajata od posameznika in se tako širita ter prenašata na širšo družbeno skupnost. Ta mir smo dosegali med ramazanom. To je mesec socializacije, saj smo krepili svoje družinske, prijateljske in džematske vezi ter odnose. Ramazanski mir nas je okrepil v našem družbenem življenju in nam podaril nepozabne trenutke skupnih iftarjev (večerja ob koncu posta), teravij (nočna molitev ob ramazanu) in srečanj z dragimi ljudmi in ljudmi, ki so nam blizu.
Na žalost je za številne ljudi v svetu mir samo abstrakten pojem. Kot verniki smo dolžni izrekati dove (priprošnje), moliti k Vzvišenemu Bogu, da podari mir vsem ljudem na svetu, posebej na področjih, kjer vlada nasilje in vojaški spopadi. Kot odgovorni ljudje moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se ohranijo medosebni odnosi, ki afirmirajo in promovirajo razumevanje ter medsebojno sodelovanje med ljudmi. Vsak človek ima svoje dostojanstvo in čast. Naša obveznost je varovati dostojanstvo, pomagati ljudem v težavah, posebej nemočnim in šibkejšim, otrokom ter starejšim, bolnim, delavcem, ki nimajo svojih pravic. Vsak človek na tem svetu je svet zase, neponovljiv kozmos. Zato je nujno nenehno afirmirati temeljne vrednote, ki jih muslimani poudarjamo: spoštovanje človeškega življenja, spoštovanje pravice do vere, varovanje dostojanstva in časti vsakega posameznika, varovanje družine in spoštovanje tuje lastnine. Zavedamo se, da marsikje na svetu vlada brezvladje, nasilje uničuje življenja milijonov ljudi, premoženje, kulturno in versko dediščino. Preganjanje ljudi in uničevanje materialnega in kulturnega dobra je nedopustno. Pri takšnih spopadih so najpogosteje najbolj prizadeti najšibkejši: otroci, ženske, starejši ljudje. Za mir moramo delati vsak dan. Poleg tega moramo kot verniki nenehno izrekati dove in moliti k Vzvišenemu Bogu, da nas varuje pred skušnjavami, ki jih ne moremo prenesti, in nam podari mir v naših dušah in življenjih. Bodimo tvorci in znanilci miru. Kot skupnost vernikov imamo pred seboj velik izziv. Iz ”nevidne skupnosti” postajamo ”vidna skupnost”. To je ramazanski bajram, ko lahko rečemo, da gradimo džamijo. Na tem čudovitem potovanju smo skupaj že deseto leto. Čez nekaj mesecev bodo, če bo Božja volja, zgrajeni prvi obrisi džamije. To nas postavlja v povsem novo situacijo. Naša prisotnost v Ljubljani bo vidna. To bo za nas in za družbo v celoti nov izziv. Naša misija mora biti jasna in odprta, pomagati moramo vsakomur, približati se moramo ljudem in podpirati vse, kar je dobro in koristno, afirmirati vrednote, ki povezujejo ljudi, in slediti skupnim vrednotam ter strpno sprejemati različnosti. To je moralna moč, tudi ko se na nas gleda s predsodki ali stereotipi, moramo vztrajati pri dobrih dejanjiih.
Samo z odprtostjo in močjo duha lahko gradimo boljši svet, tega nikakor ne moremo z getoizacijo ali zapiranjem v nekakšen ”namišljeni” svet. Dokler delamo dobro, naša misija ima smisel. Džamija bo olajšala naše delovanje, pa tudi povečala odgovornost. Hvaležni smo vsem posameznikom, ki so iskreno in z močjo lastne vere podpirali in še vedno podpirajo ta projekt. Brez Božje milosti in pomoči države Katar v tem projektu ne bi uspeli. Prosimo Vzvišenega Boga, da džamija postane kraj, kjer se bomo zahvaljevali Vzvišenemu Bogu, kraj, kjer se bomo srečevali z dobrimi ljudmi, kraj medsebojnega spoštovanja, spoznavanja, povezovanja v dobrem. Zdaj je pravi čas, da se vsi dodatno zavzamemo v pomoči pri gradnji džamije in upamo, da bomo, če bo Božja volja, čez dve leti opravljali bajramsko molitev v ljubljanski džamiji.
Bajramski čas je blagoslovljen čas, to je čas odpuščanja. Med življenjskimi skušnjavami se pogosto zgodi, da bratje in sestre ne komunicirajo. Bajram je odlična priložnost, da premagamo sami sebe, prosimo za odpuščanje tiste, ki smo jim storili krivico, in odpustimo tistim, ki so krivico storili nam. Ne spreglejte priložnosti, saj nikoli ne vemo, če bomo dočakali naslednji bajram, muslimanski koncept pravičnosti pa narekuje najprej reševanje medsebojnih odnosov, da bi lahko upali na Božje odpuščanje. Vzvišeni Bog rad odpušča, prosimo ga, da nam odpusti grehe. (Allahumme inneke afuvun, tuhibul afve fa’fu anni). Z molitvijo, da nam Vzvišeni Allah pokaže pravo pot, nam podari zdravje, varuje otroke, odpusti grehe umrlim, vam želim bajram, poln radosti, družinske topline in sreče.
BAJRAM ŠERIF MUBAREK OLSUN!
Me fat Bajrami!
Eidukum seidun!
Predsednik Mešihata ISv Sloveniji
Prof. dr. Nedžad Grabus, mufti
