Govori resnico, tudi ko se šališ

Allahov poslanec Muhammed, a.s., je celo svoje življenje živel s ciljem promovirati in boriti se za resnico. Iz njegovih ust nikoli ni bilo mogoče slišati laži. Tudi tisti, ki niso verjeli v njegovo poslanstvo, so priznavali, da ni lažnivec, ampak je človek, ki je vedno govoril samo resnico. Svoje prijatelje (ashabe) je spodbujal, da vedno morajo govoriti resnico. Zato ni nič nenavadnega, da je njegov najboljši prijatelj (še iz mladosti) Ebu-Bekr dobil častni vzdevek Es-Siddik (kdor govori resnico, kdor potrjuje resnico in kdor se zavzema za resnico). Vzvišeni Allah v Kur’anu pravi: ”O, Verniki, bojte se Allaha in govorite samo resnico.” (Kur’an, El-Ahzab, 70)

Abdullah b. Ebi-l-Hamsa pravi: ”Prisegel sem Božjemu Poslancu, a.s., da mu bom zvest, še preden je prejel Razodetje. Nekoč sem mu nekaj obljubil in dogovorila sva se, da mu to prinesem na določeno mesto. Na to sem bil pozabil in spomnil sem se šele čez tri dni. Prišel sem na kraj, kjer sva se dogovorila, in tam me je čakal Poslanec, a.s. Rekel mi je: ‘Mladenič, precej si me namučil! Tu te čakam že tri dni!”’ (Ebu-Davud)

Muhammed, a.s., je rekel, da vernik me more lagati, kar je potrdil v boju proti kakršnikoli obliki laži ali neresnici. Ne obstaja ”mala ali drobna laž.” ”Lagati ni prav, ne resno in ne v šali. Naj nihče ne obljubi svojemu otroku nečesa, kar mu ne more dati.” (Edebul-Mufred, 387; Sahih)

Poslanec, a.s., je bil veder in nasmejan človek. Ljudje so bili radi v njegovi bližini. Šalil se je s svojimi prijatelji, a je zahteval, da v šali vedno govorijo resnico.

Hasan el-Basri prenaša, da je k Poslancu, a.s., prišla starka in mu rekla: ”Allahov Poslanec, prosi Allaha, da mi odpre vrata raja (dženeta).” On ji je takrat odgovoril: ”O, mati tega in tega, v raj ne bo šla nobena starka.” Ženska je zajokala in se odpravila, Poslanec, a.s., pa je nato rekel: ”Povejte ji, da ona v raj ne bo šla kot starka, saj je Vzvišeni Allah rekel: ‘Zares bomo Mi z novim stvarjenjem ustvarili hurije in jih naredili za device.(Kur’an: El-Vaki’a, 35–36, beleži imam et- Tirmizi).

Imam Nevres Mustafić