HIFZ – memoriranje celotnega Kur’ana

Kur’an je največja mudžiza (dokaz) za poslanca Muhammeda, a.s., in glavni vir islama. Zato ga je potrebno hraniti v izvirni obliki oziroma v obliki, v kateri je razodet. Zato je sam Bog obljubil, da bo varoval Kur’an in prav zato od Razodetja do danes ni prišlo do nikakršnih sprememb v Kur’anu. Iz Kur’ana ni nič odstranjeno, izgubljeno ali dodano. Kar varuje Bog, je stalno in varno.

Kur’an je Božja knjiga, ki je razodeta poslancu Muhammedu, a.s. Ima šeststo strani, 114 sur (poglavij) in 6666 ajetov (stavkov). Vsaka sura ima svoje ime oziroma naziv, ki se v večini primerov nanaša na tematiko poglavja. Kur’an je razdeljen na trideset delov oziroma džuzev, ki imajo po dvajset strani.

Oseba, ki se nauči celoten Kur’an na pamet, dobi naziv hafiz.

hifz_1 (1)_prikazna

Kur’an je ohranjen na dva načina:

– V času poslanca Muhammeda, a.s., je popisan celoten Kur’an in označeno je vsako mesto ajeta (stavka) in sure (poglavja). Po smrti poslanca Muhammeda, a.s., so Kur’an zbrali v zbirko Mushaf. V času tretjega kalifa Osmana je izvod Mushafa prepisan v nekaj dodatnih primerkov in poslan v različna muslimanska središča, da bi služil kot vzorec, da ne bi prihajalo do morebitnih napak.

– Ohranjen je z učenjem na pamet, kar velja za zelo pomemben način ohranjanja kur’anskega besedila. To je pravzaprav glavni način in glavna značilnost Kur’ana. Kur’ansko besedilo ni prisotno samo na listih, temveč tudi v srcih in glavah ljudi, ki ga ohranjajo. Tudi v času poslanca Muhammeda, a.s., se je usmerjala velika pozornost na učenje Kur’na na pamet.

Poslanec Muhammed, a.s, je znal Kur’an na pamet. Vedno ga je recitiral naglas med namazom (molitvijo) in ashabi so ga tako poslušali in pomnili besedilo. Vsako leto, v času meseca ramazana, je pred melekom Džibrilom (angel Gabrijel) zrecitiral celoten Kur’an. Od tu tudi praksa, ki se je zadržala do danes, da se v mesecu ramazanu organizirajo mukabele oziroma skupinsko učenje kur’anskih odlomkov v mesecu ramazanu.

Qur'an_(1)

Določeni ashabi so se še v času poslanca Muhammeda, a.s., naučili Kur’an na pamet in bili hafizi v pravem pomenu besede. Med njimi so najbolj znani: Ubejj ibn K’ab, Zejd ibn Sabit, Ebu Zejd, Muaz ibn Džebel, Ebu Bekr, Alija, Osman itd. Kasneje se je število hafizov povečalo, med njimi se omenja tudi ženska. V času poslanca Muhammeda, a.s, je obstajala tudi ženska − hafiza. Ima ji je bilo Ummu Vereka bint Abdulah. Samo učenje Kur’ana na pamet se je med muslimani tako zelo razširilo, da danes na celem svetu ne obstaja knjiga, ki bi se tako množično memorirala v celoti. Samo memoriranje vključuje učenje arabskega besedila na pamet.

Branje Kur’ana je posebna umetnost in sposobnost. Obstajajo tudi posebna pravila pravilnega branja. Znanost, ki se s tem ukvarja, se imenuje tedžvid. Ob tem je zaželeno, da se Kur’an bere z lepim in privlačnim glasom, melodijo. Lepo in melodično branje Kur’ana je Božji dar.

Proces učenja Kur’ana na pamet se imenuje hifz. Ob tem je potrebna odločna volja in nijjet (iskren namen) posameznika, ki se odloči za ta korak. Najpomembnejše in najbolj potrebno pri vsem tem je Božja pomoč. Muslimani verjamemo, da si brez Božje pomoči tolikšne količine besedila ne bi mogli zapomniti. In kot pri vsakem natančnem in velikem delu sta tudi pri tem potrebna trdo delo in disciplina. Posamezni kandidat po naučenem delu kur’anskega besedila istega na pamet zrecitira pred muhafizom, ki je njegov mentor. Zelo težko bi hafiz sam, brez pomoči muhafiza, šel skozi celoten proces. Najbolj znana metoda učenja Kur’ana je učenje po krogih. Memorira se vsaka zadnja stran kur’anskega dela oziroma džuza in ko se kandidat nauči vse zadnje strani vseh tridesetih džuzev, zaključi prvi krog. Nadaljuje z drugim, tretjim in tako do tridesetega. Metoda krogov je najbolj razširjena in praktična, saj omogoča tisto, kar je v celotnem procesu najbolj pomembno, to je nenehno ponavljanje že prej naučenih delov. Ko kandidat konča celoten hifz, morajo njegovo znanje preveriti ostali hafizi. V ta namen v Sarajevu deluje Komisija za hifz, ki je samo v letos preverila znanje 28 hafizov Kur’ana. Izpit pred komisijo poteka 15 dni in vsak dan se na pamet recitira po štirideset strani oziroma dva džuza.

spendi_hidf

V mesecu oktobru je pred Komisijo za hifz v Sarajevu svoje znanje celotnega Kur’ana dokazal tudi ljubljanski imam Špendi Fidani in si prislužil naziv hafiza. Obveznost (fardi kifaje) vsake skupnosti muslimanov na določenem področju je imeti v svojih vrstah hafiza oziroma osebo, ki zna celoten Kur’an na pamet.

Članek o hifzu bomo zaključili s hadisom poslanca Muhammeda, a.s., ki pravi: ”Najboljši med vami so tisti, ki berejo Kur’an in druge učijo o Kur’anu.”