V soboto, 13. decembra 2014, je v Ljubljani potekala hafiska dova za hafiza Špendija Fidanija. Hafiz je oseba, ki memorira celoten Kur’an napamet in tako pridobi naziv hafiza Kur’ana. Tako postane čuvar Svete knjige. Islamska skupnost v Sloveniji je tako v svoje vrste dobila prvega hafiza.
Svečanost je potekala v mesdžidu v Ljubljani in ob tej priložnosti so se odzvali številni gostje iz domovine kot tudi iz sosednje Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Na Hafiski dovi so bili prisotni poleg gostitelja muftija dr. Nedžada Grabusa, predsednik Mešihata Islamske skupnosti na Hrvaškem mufti dr. Aziz Hasanović, predsednik Mešihata v Srbiji dr. Mevlud Dudić, mufti v Zenici mag. Ejub Dautović, mufti v Goraždu g. Remzija Pitić, predstavnik reisu-l-uleme mag. Huseina Kavazovića imam Gazi Husrev-begove džamije v Sarajevu hfz. Mensur Malkić in predstavnik komisije za Hifz v Sarajevu, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Sarajevo dr. Ferid Dautović, glavni imam v Zagrebu hfz. Aziz Alili, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Zenica Jakub Salkica, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Visoko Ibrahim Hadžić, glavni imam v Reki Hajrudin Mujkanović, urednik informativnega časopisa Preporod g. Meho Šljivo, predsednik Medžlisa Islamske skupnosti Zagreb dr. Gzim Redžepi in predstavnik radija BIR iz Sarajeva g. Muhamed Halilović.
V skladu s tradicijo ob takšnih priložnostih Kur’an recitirajo prisotni hafizi. Na svečanosti so bili navzoči hfz. Muhamed Lepir, ki je obenem tudi muhafiz (mentor) hfz. Špendiju Fidaniju, hfz. Bajram Ajeti, hfz. Hamza Lavić, hfz. Hfz. Ahmedin Bećirspahić, hfz. Abdulaziz Drkić in hfz. Semin Grabus.
Po uvodnem recitiranju Kur’ana je prisotne pozdravil predstavnik reisu-l-uleme glavni imam Gazi Husrev-begove džamije in predstavnik komisije za hifz v Sarajevu hfz. Mensur Malkić, ki je v svojem nagovoru predvsem poudaril pomembnost in vrednosti memoriranja Kur’anskega teksta.
Prisotne je pozdravil in nagovoril mufti dr. Nedžad Grabus, ki je čestital hfz. Špendiju Fidaniju za njegov uspeh kajti to je predvsem njegov uspeh in zasluga, je poudaril v svojem kratkem nagovoru. Mufti dr. Grabus je več spregovoril na sprejemu, ki ga je Islamska skupnost organizirala v Pržanu za povabljene goste, kjer je mufti kratko predstavil stanje in delovanje Islamske skupnosti v Sloveniji.
Slovenska tiskovna agencija (STA) je o tem dogodku zapisala, da Islamska skupnost v Sloveniji te dni v svojih vrstah pozdravlja prvega hafiza – osebo, ki se je Koran naučila na pamet. Imam Špendi Fidani, ki je v Slovenijo prišel leta 2011, je oktobra pred komisijo v Sarajevu zrecitiral vseh nekaj več kot šesto strani muslimanske svete knjige v arabščini. Kot je dejal za STA, se je učil tudi po 14 ur na dan.
Fidani, ki kot imam deluje v Ljubljani, se je začel Koran učiti že v srednji šoli. “Takrat se je pojavila želja, da nekoč postanem hafiz,” je pojasnil. Po okoli desetih letih je željo uresničil. “Vedel sem, da me čaka težka pot, a je bilo še veliko težje,” pravi.
Do maja, ko je iz Ljubljane za pol leta odšel v Sarajevo, je znal okoli polovico Korana. Drugo polovico se je naučil v Sarajevu. “To je resnično pomenilo vsakodnevno celodnevno učenje,” je pojasnil. V Sarajevu ga je pri učenju spremljal mentor, kateremu je vsak dan zrecitiral naučene odlomke, tako da je lahko sproti odpravljal morebitne napake.
Poznavanje svete knjige je oktobra izkazal na izpitu pred petčlansko komisijo. Vsak dan jim je povedal okoli 40 strani besedila, v 15 dneh je tako pred komisijo zrecitiral celoten Koran v arabskem jeziku na pamet. Ta obsega nekaj več kot 600 strani besedila, v katerem je 30 delov, razdeljeni so v 114 sur oziroma poglavij, ki skupaj obsegajo 80.000 besed.
Z opravljenim izpitom je Fidani dobil naziv hafiz. Ta je, kot se strinja večina, v islamski veri največ, kar lahko človek doseže na tem svetu, s tem se ne more primerjati nobena titula, pojasnjuje Fidani.
Na vprašanje, kako težko se mu je bilo učiti v arabščini, Fidani odgovarja, da arabščina sicer ni njegov materni jezik, a je bila v njegovem življenju prisotna že od malega. Prav tako je Koran preučeval že deset let, tako da s tega vidika učenje ni bilo težko. Si je pa bilo po njegovih besedah težko zapomniti toliko besedila, kar je označil za mali čudež.
“Čuti se božja milost, neka duhovna pomoč, brez nje človek tega ne bi zmogel. Če bi se zanašal samo na svojo človeško pamet in inteligenco, tega gotovo ne bi mogel opraviti,” je prepričan. Hafizi, ki so čuvarji Korana, so po njegovih besedah od Boga izbrani ljudje.
Kot je še pojasnil Fidani, ki je prvi hafiz v slovenski Islamski skupnosti, je vsaka islamska skupnost dolžna poskrbeti, da ima enega človeka, ki zna Koran na pamet. Zdaj, ko je postal hafiz, je njegova dolžnost, da besedilo vsak dan ponavlja in to znanje vzdržuje ter, da to znanje prenaša tudi na naslednje rodove.
Hafizu Fidaniju so danes v Islamski skupnosti pripravili slovesnost, ki bo v njihovi molilnici v Ljubljani. V Ljubljani se sicer že izvaja pouk arabščine, arabsko pisavo se učijo na podlagi Korana. Fidani je zdaj začel poučevati tudi skupino mlajših otrok, da bi lahko nekega dne tudi tisti, ki so bili rojeni v Sloveniji, postali hafizi.
Tako kot v preteklosti učenje Korana na pamet v islamu ostaja pomembno tudi danes, s čimer ta knjiga ostaja tista, ki jo na pamet zna največ ljudi na svetu. Na Balkanu sicer takšnih ni zelo veliko. Po Fidanijevih besedah so na Hrvaškem trije ali štirje hafizi, v drugih balkanskih državah, v katerih živi več muslimanov, kot so Bosna, Makedonija in Kosovo, pa zna Koran na pamet okoli 150 oseb.
V polnem mesdžidu v Ljubljani se je zbralo veliko število vernikov iz vse Slovenije, ki so prišli podeliti veselje in radost s hafizom Špendijem Fidanijem.
Čestitamo hafizu Špendiju za velik življenjski dosežek, ki ga bo krasil zavedno.
