Želim se vam iskreno zahvaliti, ker ste se odzvali našemu povabilu, da z nami podelite radost in veselje ob 25. obletnici delovanja Islamske skupnosti na Jesenicah. Izkušnje, ki smo jih pridobili v preteklem obdobju so nam pomagale, da spoznamo vrednote pravega prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Naše veselje je še večje, ker to obletnico obeležujemo v novem objektu Islamske skupnosti na Jesenicah.
Letos se obeležuje stota obletnica od začetka prve svetovne vojne. Svet, v katerem živimo, je znatno drugačen kot je bil pred stotimi leti. Pred stotimi leti je bila večina držav v Evropi monokulturnih in monoreligioznih, z manjšimi izjemami. V drugi polovici 20. stoletja je Evropa doživela hiter ekonomski razvoj. Skozi ta razvoj je bila potrebna nova delovna sila. Tako so ekonomski imigranti prišli tudi v Slovenijo. V zahodno Evropo so se doselili ljudje različnih kulturnih in religijskih pogledov. Ekonomska integracija je potekala brez večjih težav. No, človek ni bitje, ki mu zadostujejo samo materialne dobrine. Zato je postajala vse večja želja, da se najde kotiček za duhovno pomirjenost in organizira delo Islamske skupnosti in džemata, tudi na Jesenicah. Z oslabitvijo komunističnih uteži in oslabitvijo tedanjega sistema je omogočeno, da se poišče in kupi star objekt, ki je bil spremenjen za opravljanje molitev in organizacijo izobraževalnih in drugih verskih vsebin. Spominjam se navdušenosti ljudi na Jesenicah, ko smo avgusta leta 1990 začeli z opravljanjem petkove molitve (džuma-namaz). To so bili zelo skromni prostori, ki so bili začasno preurejeni za potrebe mesdžida (molilnice). Kasneje, ko sem ponovno po dveh letih prišel na Jesenice, da bi tam ostal v času meseca ramazana, in ostal več kot eno leto, smo začeli graditi mesdžid, ki ga še dandanes uporabljamo. Miniaturni minaret na mesdžidu na Jesenicah je izzval salvo medijskih napisov, toda tudi danes je ostal svetilnik Islamske skupnosti. Za Jesenice me vežejo lepi spomini, to je edino mesto, v katerem sem delal kot imam. Ta izkušnja mi je precej pomagala pri opravljanju funkcije muftija v Sloveniji.
Ekonomska integracija je bila vedno enostavnejša od kulturne, religijske in pravne. Večina muslimanov v Sloveniji je avtohtonih Evropejcev in ne glede na to da so naši starši in sonarodnjaki »prišleki«, je brez večjih težav tekla integracija v slovensko družbo. Spominjam se, s kakšnim navdušenjem je rahmetli Selim Idrizi, prvi predsednik Izvršnega odbora Islamske skupnosti Jesenice, govoril o slovenski samostojnosti. Mi kot Islamska skupnost smo poskušali odgovorno izvrševati svoje delo, vedno smo se zavedali dejstva, da smo del tega področja in pripadamo Evropi, ampak tudi tega, da je islam velika svetovna religija. Zaradi tega naše delo ni zanimivo samo zato, ker smo muslimani Evropejci, temveč zato, ker je islam velika svetovna zgodba. To je tema, ki jo najpogosteje moramo razlagati vernikom, ko se pojavi neka nova svetovna kriza, povezana z Bližnjim vzhodom. Želeli smo začeti izvajati programe v tej novi stavbi brez velike promocije, toda dogodki in teme, ki so bile prisotne v medijih, so nas prisilile, da moramo govoriti o temah, s katerimi nimamo nikakršne povezave, razen da se govori o religiji, ki ji tudi sami pripadamo. Zato je danes velika priložnost, da jasno in glasno povemo, da so Jesenice prekrasno mesto, na stičišču poti, ki peljejo proti Avstriji in Italiji, v prelepem alpskem okrožju. Posebnost Jesenic so meščani, tolerantni in spoštljivi do sosedov in someščanov. To je omogočilo, da se na Jesenicah razvije posebna kultura življenja in sobivanja, kjer se nihče ne počuti utesnjeno. Tako vidim Jesenice. Temu so precej doprinesli odgovorni ljudje oblasti in izobraževalnega sistema. Posebej bi želel poudariti dobre medverske odnose na Jesenicah s Katoliško cerkvijo in Adventistično cerkvijo, ki je naš prvi sosed. Številni muslimani so dali svoj doprinos pri razvoju mesta, športa, kulture, toda najprej pri dostojanstvenem načinu življenja in medsebojnem zaupanju, ki je zgrajeno na Jesenicah.
Mi kot Islamska skupnost imamo posebno misijo, učiti muslimane o vrednotah naše vere, poučevati otroke o življenjskih vrednotah in širši družbeni skupnosti predstaviti naše učenje in poglede na svet. Seveda, to ni vedno lahko. Ni lahko predvsem zato, ker smo mi relativno mlada in številčno majhna institucija, nimamo izobraževalnih in kadrovskih potencialov, ki so se razvili v slovenskem okolju. V verske šole se ne morejo vpisati učenci s slabim učnim uspehom v osnovni šoli, tisti, ki so odlični, zelo pogosto nimajo motiva, ker vedo, da je polje delovanja Islamske skupnosti v Sloveniji omejeno samo na »imamsko« vlogo in dejavnost. Poleg tega je imam lahko, po naših sedanjih pravilih, samo oseba z univerzitetno diplomo. Biti imam v našem obdobju in okolju ni lahko. Zato sem hvaležen svojim kolegom imamom, ker so svoje delo v vseh teh preteklih letih opravljali odgovorno in zelo profesionalno. Vloga imama v okrožju, kakršne so Jesenice, je bolj odgovorna kot v okoljih, kjer tradicionalno živijo muslimani. V skladu s pravnim sistemom in razglašenimi deklaracijami tako na nivoju Evrope kot tudi Združenih narodov imajo vsi ljudje iste pravice ne glede na barvo kože ali versko pripadnost. No, ta ideal je težko uveljaviti v resničnem življenju. Svet, v katerem živimo, je še vedno poln stereotipov. Človek se očitno nikoli ne bo osvobodil kabilovskega karakterja in makiavelističnega koncepta in želje, da obvlada z več potencialnimi dobrinami, materialnimi in kulturnimi, ali da »obvladuje« druge ljudi. Človek je skozi zgodovino uporabljal več vrst propagande, da bi uresničil svoje cilje. Po drugi strani, ideje in razodetja velikih poslancev Ibrahima, Musaa, Isaa in Muhammeda, a.s., imajo trajno vrednoto, da opozorijo človeka, da je samo Bog večen, da sta morala in etika tisto, po čemer se človek razlikuje od drugih bitij ter da se išče okvir, v katerem človek ne bo ogrožal drugega človeka.
Islamska skupnost v Sloveniji ima jasne vizije in opredelitve, da priskrbi ustrezne prostore in omogoči svojim članom, da imajo programe, ki jim bodo pomagali, da razumejo obe strani medalje, zakaj je pomembno čuvati vrednote islama in biti ponosen na naše predhodnike, ki so v najtežjih obdobjih naše zgodovine dostojanstveno čuvali človeško čast in skozi sarajevske, banjaluške in druge deklaracije v drugi svetovni vojni pozivali, da se ohranjajo človeška življenja in čuvanje dostojanstva ogroženih Judov, Srbov in Romov, kot tudi dostojanstva, ki so ga kazali v težkem obdobju agresije na BiH 1992-1995, ter po drugi strani, zakaj prevladuje tako stereotipen in negativen govor o islamu in muslimanih, zakaj je sistemsko uničena materialna in kulturna dediščina muslimanov. To so stalne dileme in vprašanja v življenju muslimanov. V Islamski skupnosti smo z nevero spremljali, koliko negativnih člankov je bilo napisanih in koliko medijskih prilog je bilo objavljenih o Jesenicah v povezavi z muslimani. Vsak človek ima ime in priimek in je odgovoren za svoje delovanje. Ni pošteno in poleg tega je to zelo nevarno, če se ena celotna religija stereotipizira in se ljudi ustrahuje z idejami te religije. Tukaj moram izraziti svojo hvaležnost vsem meščanom Jesenic, ker so pokazali dostojanstvo in potrdili, da so človeški odnosi in medsebojno zaupanje veliko močnejši od kakršnegakoli posameznika ali stereotipnega prikazovanja družbenih odnosov v tem mestu.
Islamska skupnost jasno in glasno obsoja preganjanje in ubijanje ljudi zaradi njihovega jezikovnega, rasnega ali verskega porekla in zlorabe islamskih atributov v delih Iraka in Sirije. Človeška civilizacija je priča različnim zločinom, nikoli se z zločinom ne more doseči sprememba v svetu, kot se tudi ne morejo pridobiti človeška srca. Mi v svoji molitvi vsak dan večkrat ponavljamo naslednje stavke: »Moj Bog, Ti si Mir in od Tebe prihaja mir, naj si slavljen Vzvišeni Stvarnik«. Notranji mir se doseže s čiščenjem srca in duše. Če človek nima tega miru, potem ga zanimajo samo zunanji simboli in manifestacijska oblika religioznosti. Religija brez duha in intelekta je obsojena na različne deviacije. Prepričan sem, da imamo potencial ohraniti zaupanje, ki bo krepilo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje med vsemi meščani Jesenic.
Zato bomo znotraj teh prostorov spodbujali medsebojne dialoge, medverska srečanja, pogovore z odgovornimi ljudmi iz osnovnih in srednjih šol, društvi, ki se ukvarjajo s kulturo in oblastjo, da bi s skupnimi napori prišli do odgovorov na izzive, s katerimi se soočamo. Naš cilj je opogumiti mladino, da se izobražuje, vendar tudi odgovorne v institucijah, da s skupnimi močmi poiščemo odgovore na vprašanja, kako pomagati, da se izboljša učni uspeh učencev in dijakov v šolah. Cilj je vzgajati in izobraževati otroke brez kompleksov in frustracij z namenom, da postanejo dobri ljudje in koristni za širšo družbeno skupnost. Posebej bomo tudi naprej krepili odnose z vsemi ljudmi na podlagi naslednjih priporočil hadisov poslanca Muhammeda, a.s.
”Varujte se nasilja in nepravičnosti, ker sta tema in muka Sodnega dne. Varujte se skoposti in pohlepa, ker sta uničila narode pred vami. Pohlep in skopost sta jih spravila do medsebojnega prelivanja krvi in do tega, da so sami razglasili za pravilno to, kar počnejo, čeprav to ni bilo prav.” (Muslim: 2578)
”Oče ne more dati svojim otrokom lepšega darila, kot da jih nauči lepega vedenja.” (Tirmizi: 1952)
”Tako pogosto mi je angel Gabrijel (melek Džibril) priporočal dobre odnose s sosedi, da sem mislil, da jih bo uvrstil med dedišče.” (Buhari: 6014 / Muslim: 2624)
”Prisegam na Allaha, ni vernik. Prisegam na Allaha, ni vernik. Prisegam na Allaha, ni vernik. Tisti, čigar sosed ni varen pred njegovo hudobijo in neprijetnostmi.” (Buhari: 6016)
”Kdor verjame v Allaha in Sodni dan, naj z ničimer ne vznemirja soseda! Kdor verjame v Allaha in Sodni dan, naj lepo pogosti svojega gosta! Kdor verjame v Allaha in Sodni dan, naj govori dobro, ali pa naj molči.” (Buhari: 6136)
Dragi prijatelji, hvala za potrpežljivost. Želim vam ugoden večer.
Predsednik Mešihata Islamske skupnosti v RS
Dr. Nedžad Grabus