Zanimivosti o Ka’bi, za katere mogoče niste vedeli

O lepoti, arhitekturi in umetnosti, ki so prisotne v hišah, ulicah in džamijah Mekke in Medine, so napisane številne knjige. V dneh, ko se hadžiji (romarji) udeležujejo svojega življenskega potovanja, prikazujemo nekoliko manj znane zanimivosti, ki so povezane z izgradnjo in ohranjanjem Kabe. Priproročamo v branje nekaj kratkih zanimivosti o mestu, h kateremu vsi stremimo:

Obnovljena je večkrat

Ka’ba, ki jo vidimo danes, ni ista kot tista Ka’ba, ki sta jo zgradila poslanec Ibrahim, a.s., in njegov sin Ismail, a.s. S časom jo je bilo zaradi naravnih nesreč in dotrajanosti potrebno obnoviti. Znano je, da je velika obnova potekala še v času poslanca Muhammeda, a.s., še preden je postal Poslanec. In ob tej priložnosti se vedno spomnimo na modro ravnanje poslanca Muhammed, a.s., ko je preprečil velik nesporazum med plemeni, ki se niso mogli domeniti, kdo naj postavi črni kamen nazaj na svoje mesto. Z nošenjem črnega kamna na velikem platnu so vsi poprijeli za določen del in ga tako ponesli vsi skupaj. Od takrat naprej so potekala obnavljanja in eno od večjih in težjih je potekalo leta 1996. To obnavljanje uvrščamo med težja obnavljanja, saj je vključevalo krepitev same konstrukcije in postavljanje novega krova oziroma zgornjega dela.

Imela je dvoje vrat in okno

Originalna Ka’ba je imela ena vrata za vhod, druga za izhod. V določenem obdobju je imela tudi okno. Sedanja Ka’ba ima samo ena vrata.

Bila je večbarvna

Navaja se, da se je tradicija barvanja Ka’be v črno barvo začela v času Abasidov, ki so svoje hiše in ulice prav tako barvali v črno. Pred tem je bila Ka’ba prekrita z različnimi barvami, tudi z zeleno, rdečo in celo belo barvo.

Ključi Ka’be so v rokah ene družine

V času poslanca Muhammeda, a.s., je bilo vse, kar je bilo povezano z obredi hadža, v rokah različnih podskupin iz družine Kurejš. Na koncu so vsi razen enega izgubili nadzor nad določenim skrbništvom. Na dan osvajanja Mekke je poslanec Muhammed, a.s., vrnil ključe Osmanu ibn Talhi, edinemu, ki ni izgubil skrbništva. Njegova družina že dolga stoletja ima in varuje ključe Ka’be. Poslanec Muhammed, a.s., je potrdil, da bo to njihova tradicija vse do konca. V kolikor bi Kralj ali kdorkoli drugi v državi želel vstopiti v Ka’bo, bi za dovoljenje in ključe moral vprašati malo in skromno mekansko družino.

Bila je odprta za vse

Vse do pred kratkim je Ka’ba svoja vrata odprla dvakrat na teden za vse tiste, ki želijo vstopiti v njeno notranjost in opraviti namaz (molitev). Vendar zaradi hitrega naraščanja števila romarjev Ka’ba sedaj za posebne goste odpre vrata samo dvakrat na leto.

Bilo je možno tudi plavati okoli nje

Tudi veliko deževje in poplave v Mekki, ko je bila okoli Ka’be visoka voda, niso bile razlog, da se tavaf (kroženje okoli Ka’be) ne bi nadaljeval. Takrat so muslimani plavali okoli Ka’be in tudi v kriznih trenutkih se tavaf ni prekinjal.

Obstajata dve Ka’bi

V Džennetu (raju) obstaja replika Ka’be, ki je omenjena tudi v Kur’anu. Poslanec Muhammed, a.s., je dejal: ”Potem mi je pokazan Bejtu-l-Ma’mur. Vprašal sem Džibrila o tem, pa mi je dejal: ‘To je Bejtu-l-Ma’mur, mesto, kjer vsak dan 70 000 melekov (angelov) opravlja molitve in ko končajo, se ne vračajo več (vsak dan prihaja novih 70 000 melekov).”’

Črni kamen je zlomljen

Tisti, ki ste bili v Mekki in ste krožili okoli Ka’be, ste lahko opazili, da ima črni kamen siv okvir. Velika večina se strinja s tem, da je bil črni kamen najbolj poškodovan v srednjem veku s strani ekstremne ismailske skupine Bahraina, ki se imenuje Karmatians. Ker so bili prepričani, da je hadž praznoverje, so med drugim odnesli tudi črni kamen v Irak, vse dokler jih ni abasidski kalif prisilil, da ga vrnejo nazaj. Ko so ga vrnili, je bil v delih in edini način, da bi se ohranil cel, je bila postavitev v siv okvir.

Sprva ni bilo načrtovano, da ima Ka’ba obliko kocke

Najbolj znana kocka na svetu sprva naj ne bi bila kocka. Originalne dimenzije Ka’be vključujejo polkrožno površino. V času obnove Ka’be, preden je poslanec Muhammed, a.s., prejel Razodetje, so člani plemena Kurejš obnavljale Ka’bo. Pri tem so se dogovorili, da bodo za obnovo uporabljali samo denar, ki je bil čistega izvora (torej ne denar od iger na srečo, alkohola, ropanja ipd.). Zaradi dejstva, da v tako bogatem mestu ni bilo dovolj ”čistega” denarja, so se dogovorili, da zgradijo manjšo verzijo Ka’be in postavijo blaten zid, ki bi nakazoval na prave dimenzije.

Zgodovina Ka’be ni samo zanimiva zgodba iz preteklosti. Ka’ba je resnično prisoten simbol, ki povezuje vse muslimane sveta ne glede na to, kje se nahajajo.

Prevzeto:

10 things you didn’t know about the Kaba, by Muhammed Wajid Akhter, 2012.