Deveti dan meseca zu-l-hidžeta (zadnji mesec v hidžretskem koledarju in mesec hadža) se imenuje dan Arefata. To je dan, ki ga vsi hadžiji (romarji) preživijo na planoti Arefat kot sestavni del obredov hadža. Bivanje na planoti Arefat se mora opraviti vsaj v enem trenutku v obdobju od opoldanske molitve (podne namaza) 9. zu-l-hidždžeta in vse do zore 10. zu-l-hidždžeta, s tem, da se planote Arefat ne sme zapustiti vse do sončnega zahoda oziroma akšam namaza 9. zu-l-hidžeta. Vsi obredi hadža se lahko nadoknadijo, le bivanja na Arefatu ne moremo nadoknaditi, saj hadž že v osnovi predstavlja obred, ki se opravlja v točno določenem času in na točno določenih mestih. Zato je poslanec Muhammed, a.s., rekel: ”Hadž je Arefat.”
Zbiranje vseh hadžijev na Arefatu spominja in tudi simbolično predstavlja Sodni dan, ko se bodo po islamskem verovanju vsi ljudje zbrali in čakali na obračun svojih dejanj. Po sončnem zahodu in opravljeni molitvi veliko število hadžijev počasi zapušča planoto Arefat in prihajajočo noč preživljajo na Muzdelifi, kjer zberejo potrebno število kamenčkov (49) za obrede, ki sledijo v dneh bajrama. Pri tem je potrebno povedati, da Vzvišeni Bog sprejema molitve na dan Arefata, zato tudi vsi tisti, ki niso na hadždžu, namenijo številne molitve Bogu. Vsem tistim, ki dan Arefata dočakajo doma, se priporoča, da se na omenjeni dan postijo, kar je zelo pogosta praksa. Post za hadžije ni obvezujoč že zaradi fizičnega napora, katerega so deležni ob vseh obredih hadža.
Arefat ali Džebelu-r-rahme (hrib milosti)
Arefat je planota, ki se nahaja 22 km jugozahodno od Mesdžidu-l-harama oziroma Ka’be. Celotna površina Arefata je 10,4 km2. Obstajajo predaje, ki pravijo, da je Arefat dobil ime po tem, ker sta se tu spoznala poslanec Adem, a.s., in njegova žena Hava (Adem in Eva), saj arabska beseda ‘arefe‘ pomeni znati, spoznati. Ko sta skupaj prekršila zapoved Allaha, dž.š., sta kaznovana tako, da sta poslana iz dženneta (raja) in naseljena na Zemljo. Islamski zgodovinar Džerir et-Taberi spet navaja predajo od ibn Abbasa, da je Adem, a.s., iz dženneta spuščen na Zemljo nekje na področju Indije, Hava pa v Džeddi v bližini Mekke. Ko sta bila spuščena na Zemljo, sta začela iskati drug drugega in srečala sta se na Arefatu, na manjšem hribu, ki se danes imenuje Džebelu-r-rahme ali Hrib milosti in nas spominja na Allahovo neomejeno milost, ki jo je izkazal in jo še vedno izkazuje do ljudi. Skoraj vsi hadžiji, v kolikor obstaja možnost, po opravljenih obredih hadža obiščejo Arefat in Džebelu-r-rahme izven velikih gneč, ko lahko dobijo pravo sliko in predstavo prostora.
Vrednost 9. zu-l-hidždžeta, dneva Arefata
Najboljša dova (molitev) je dova na dan Arefata. V hadisu poslanec Muhammed, a.s., pravi: ”Ne obstaja dan, ko Allah osvobodi več ljudi od ognja, kot na dan Arefata.”
Hadžijem se priporoča, v kolikor lahko, da na Arefatu stojijo na mestu, kjer je stal poslanec Muhammed, a.s., da čim več časa berejo Kur’an in poveličujejo Allaha, dž.š. Usame ibn Zejd, prenaša hadis, v katerem pravi: ”Bil sem na Arefatu za poslancem Muhammedom, a.s. Povzdvignil je roke ter molil. Kamela, ki jo je jahal, je polegla tako, da mu je padel povodec iz rok, ampak on ga je ujel z eno roko, medtem ko je drugo roko imel še vedno povzdignjeno.” Priporoča se tudi, da se čimvečkrat izgovori telbija, ki jo hadžiji cel čas hadža izgovarjajo: Lebejke allahume lebejk, lebejke la šerike leke lebejk. Innel hamde ve ni’mete leke vel mulk, la šerike lek, kar bi pomenilo ”Odzivam Ti se, Bog, odzivam. Odzivam Ti se, saj nihče ni enak Tebi, odzivam Ti se. Samo Tebi se zahvaljujem in samo Ti si milosten in samo Ti si vladar. Nihče Ti ni enak!”
Vsi tisti, ki boste kurban bajram dočakali v svojih domovih, priporočamo post na dan Arefata, v kolikor imate to možnost. Ne glede na to da se ne nahajate na Arefatu, se potrudite, da izkoristite priložnost Allahove milosti ter svoje misli, želje, izpovedi posvetite samo Njemu in molite, da bodo vaše molitve uslišane.