Zadnji, trideseti džuz zajema sedemintrideset sur, kar je skoraj tretjina od sto štirinajstih sur v Kur’anu. V tem džuzu se nahaja tudi največ ajetov, kar 564.
Večina sur iz tega džuza je razodetih v Meki. Teme mekanskih sur v tem džuzu so predznaki Sodnega dne. Nekaj sur predstavlja simbolno sliko Sodnega dne in nadaljevanje življenja po telesni smrti, torej novico o ponovnem oživljanju in zaključni Allahovi obsodbi. Številne sure pozivajo na razmišljanje o Allahovih stvaritvah. Tu so pozivi k razmisleku o soncu in luni, o dnevu in noči, o nebu in zemlji, o spočetju, času, ki mineva, jutru in zori, nevarnosti kopičenja imetja brez razmišljanja o smrti ipd.
Ko je govora o medinskih surah in ajetih tega džuza, potem je to prvih nekaj ajetov iz sure El-Mutaffifin, v katerih se opisuje nevarnost nepravičnosti in goljufije. Kakor je že povedano v dvanajstem džuzu, je osnovno sporočilo in naloga Poslanca, a.s., v Medini bil Adl, to je vzpostavitev skupnosti po načelih pravičnosti. V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi uvodni odlomek te sure, ki je razodet v zgodnjem medinskem obdobju. Sura El-Bejjine in sura Ez-Zilzal sta razodeti v zgodnjem medinskem obdobju, medtem ko nekateri razlagalci Kur’ana trdijo, da sta razodeti v poznem mekanskem obdobju. V suri El-Maun se srečamo z nejasnostmi o času razodetja. Eni trdijo, da je razodeta v Meki, drugi v Medini, tretji pa, da so prvi trije ajeti razodeti v Meki, ostali štirje v Medini. Sura El-Kevser ja razodeta po smrti Muhammedovega, a.s., sina Ibrahima. Neverniki so namreč začeli širiti govorice, da Poslanec, a.s., nima moških potomcev in ga potemtakem po njegovi smrti nihče ne bo omenjal in ohranjal spomina nanj. Po tem dogodku je Allah, dž.š. razodel suro El-Kevser in Poslancu s tem povedal, da mu je dal kevser. Glede pojma kevser obstajajo različna mnenja: nekateri pravijo, da je to izvir v džennetu (raj), drugi menijo, da bo ime Muhammeda, a.s., vedno omenjeno poleg Allahovega imena in tretja razlaga je, da bo na vhodu v džennet izpisano njegovo ime. Obstajajo izročila, da je ta sura razodeta na Mini. Sura En-Nasr brez dvoma spada v zadnja kur’anska razodetja. Po tej suri so razodeti še zadnji ajet iz sure El-Maide na oprostilnem hadžu (romanju), zato je sura En-Nasr zadnja sura, ki je naenkrat objavljena v celoti. Prenaša se, da je Omer, r.a., ko je prvič zaslišal to suro, začel jokati. Vprašali so ga, zakaj joče, on je rekel: ”Po tej suri čutim, da bo Božji Poslanec kmalu umrl.”
Ko je govora o povodu razodetja posameznih sur v tem džuzu, se bomo zaustavili pri suri Abese. Ibn Kesir v svoji razlagi navaja: ”Allahov Poslanec je nekega dne govoril z voditelji plemena Kurejš in jih pozival v islam. V tem trenutku je k njemu stopil slepec in ga prosil, če ga lahko pouči o enem ajetu iz Kur’ana. Rekel mu je: ‘O, Allahov Poslanec, pouči me o tem, o čemer je tebe Allah poučil.’ Allahov Poslanec se je namrščil in obrnil, ni mu bilo všeč njegovo vprašanje, zato se je obrnil k drugim. Ko je Allahov Poslanec, a.s., zaključil pogovor s Kurejši in se je vračal domov, je začutil zaspanost, zadremal je in po tem dogodku je Allah razodel začetne ajete sure Abese, v katerih opozarja Poslanca na to, da je dal prednost in se prej posvetil nevernikom kot pa slepcu. ‘Namrščil se je in obrnil, zato ker je slepec stopil k njemu. Ampak, kaj ti veš, mogoče se bo očistil, spametoval in mu bo ta opomin koristil.”’ (Abese, 1–4)
V zadnjem Kur’anskem džuzu se nahajata tudi suri E-Kafirun, ki ima vrednost četrtine Kur’ana in sura El-Ihlas, ki je vredna tretjino Kur’ana. Prenaša se, da so malikovalci prišli k Božjemu Poslancu in mu predlagali, da eno leto obožujejo njihove kipe, drugo leto pa tisto, kar obožujejo muslimani. Tako so malikovalci, ki so ubijali svoje otroke, propadli v ropanju, obrestih, krvnemu maščevanju ipd., lažno zagovarjali mir, sožitje, multikulturnost. Njihovi cilji pogasiti islam in ustaviti Poslanca, a.s., so bili več kot očitni. Po tem dogodku je Allah, dž.š. razodel suro El-Kafirun, v kateri pravi: ”O, malikovalci, jaz ne verjamem v tisto, v kar verjamete vi. In vi ne verjamete v tisto, v kar verjamem jaz. Jaz nisem zvest tistemu, komur ste zvesti vi in vi niste zvesti tistemu, komur sem zvest jaz. Vi imate svojo vero, jaz imam svojo.” (El-Kafirun, 1–6)
Božji Poslanec je rekel: ”Ko se uležeš, izgovori besede sure El-Kafirun, saj so to besede odrekanja od malikovalstva.” Muhammed, a.s., je recitiral suri El-Kafirun in El-Ihlas na sunetih sabaha in akšama (del jutranje in del prve večerne molitve). Ibni Kesir beleži izročilo, da je prebivalec Medine, ki je zagovarjal stališča Poslanca, a.s., ko je vodil namaz na vsakem rekatu (sestavni del molitve) med El-Fatiho in suro na kijamu (del molitve) recitiral suro El-Ihlas. Ko je to prišlo do Poslanca, a.s., ga je Poslanec poklical k sebi in ga vprašal, zakaj to počne. Ta mu je odgovoril, da mu je ta sura všeč, zato jo tudi tako recitira. Poslanec, a.s., mu je rekel: ”Tvoja ljubezen do te sure te bo pripeljala v džennet.”
Buhari beleži hadis, ki ga prenaša Aiša, r.a., da je Božji Poslanec, a.s., ko se je ulegel, združil dlani in pihal v njih ter recitiral suro El-Ihlas in sure El-Muavizetejn (El-Felek in En-Nas). Nato se je z dlanmi dotaknil celotnega telesa, začenši pri glavi in obrazu in se spuščal nižje po telesu. To je ponovil trikrat.
Ko se zaključuje hatma (branje, recitiranje Kur’ana), se na koncu trikrat recitira sura El-Ihlas, sura El-Felek in sura En-Nas ter sura El-Fatiha in začetni ajeti sure El-Bekare (elif lam mim). Sporočilo, ki ga nosi to recitiranje je, da se s trikratnim recitiranjem sure El-Ihlas potrdi recitiranje celotnega Kur’ana, saj sura El-Ihlas ima vrednost tretjine Kur’ana. Drugo sporočilo namenjanja hatme, ko je govora o El-Fatihi in začetnih ajetih sure El-Bekare, je, da je vsak konec v resnici začetek nečesa. Ko se recitira Kur’an in pridemo do zadnje sure, smo takrat v bistvu na začetku Kur’ana. In kaj je človeško življenje, če ni vrnitev na začetek? Zato Allah, dž.š., v suri El-Fedžr pravi: ”O, umirjena duša. Vrni se k svojemu Gospodarju srečna, tako bo tudi On zadovoljen s tabo. Tako pridi v skupino Njegovih vernikov, ki bodo šli v Njegov džennet.”