Druženje s Kur’anom – sedemindvajseti džuz

Druga polovica sure Ez-Zarijat, sura Et-Tur, sura En-Nedžm, sura El-Kamer, sura Er-Rahman, sura El-Vakia in sura El-Hadid so sestavni del sedemindvajsetega džuza. Vse te sure so razodete v Meki, razen sure El-Hadid, ki je razodeta v Medini.  Porajajo se vprašanja glede sure Er-Rahman; večina razlagalcev Kur’ana meni, da je razodeta v Meki. Zamahšeri in Sujuti menita, da je razodeta v Medini, medtem ko Bejdavi pušča to vprašanje odprto in dodaja, da so nekateri deli te sure razodeti pred, drugi pa po hidžri v Medino.

Te sure so dobile ime po pripovedovanjih iz prvih ajetov. Samo sura El-Hadid (Železo) je dobila ime po 25. ajetu, ki govori o železu, da je dano od Boga in je koristno za ljudi. Sura Ez-Zarijat (Kdor piha) je dobila ime po vetru, ki piha in onemogoča življenje ter dihanje.

Sura Et-Tur je v prevodu Gora. V Kur’anskem besedilu se ta pojem nanaša na goro Sinaj, kjer je Musa (Mojzes), a.s., govoril z Allahom, dž.š.  V širšem smislu  se pod pojmom gore lahko razume tudi Razodetje nasploh, kar je vidno v naslednjem ajetu: ”Pri Gori in Knjigi, zapisani v vrsticah …”(Et-Tur, 1–2)

Sura En-Nedžm je poimenovana po prisegi iz prvega ajeta: ”Pri zahajajoči zvezdi …” Več razlagalcev Kur’ana (Ibn Kesir, Zamahšeri, Razi, Bejdavi) primerja postopno pojavljanje zvezd s postopnim razodevanjem Kur’ana.

Sura El-Kamer je poimenovana po pripovedovanju o delitvi lune na dva dela iz prvega ajeta te sure: ”Bliža se čas in mesec se bo razpolovil.” Večina razlagalcev v tem ajetu vidi aluzijo na fenomen delitve lune na dva dela, ki se je zgodila v času Božjega Poslanca, a.s. Obstajajo številna izročila, ki pripovedujejo o tem dogodku.

Buhari navaja, da se od Enesa ibni Malika, r.a., prenaša, ”da so prebivalci Meke od Allahovega Poslanca, a.s., zahtevali, da jim pokaže dokaz svojega poslanstva. On jim je pokazal luno, ki se je razpolovila na dva dela, tako da so med praznino lahko videli goro Hira.” Prav tako številni razlagalci menijo, da se ta ajet nanaša na vesoljsko kataklizmo, ki bo natopila pred Sodnim dnem.

Ime petdesete kur’anske sure Er-Rahman (Milosten) je eno izmed imen Vzvišenega Allaha. To Allahovo ime se nanaša na  bitja, ki jih je ustvaril, in njegova milost jih kot take vse zajame. Obstajajo številne milosti, ki se nanašajo na vsa bitja, ki jih je ustvaril Allah, dž.š. Allahovo ime Er-Rahim se nanaša samo na tiste, ki delajo dobra dela. Zato Er-Rahman lahko prevedemo kot Kdor je milosten, medtem ko Er-Rahim prevajamo kot Kdor je posebej milosten – samo za vernike, ko nastopi Sodni dan.

Za Sodni dan obstajajo v Kur’anu številna poimenovanja: El-Hakka, El-Kijame, Es-Saa, El-Karia, … En izmed poimenovanj je tudi El-Vakia (Dogodek). Sura El-Vakia se začenja s kratkim pripovedovanjem o koncu tega sveta in začetku Dneva, ko bomo odgovarjali za svoja dejanja. Po tem pripovedovanju se omenjajo skupine ljudi po ponovnem oživljanju: skupina tistih, ki so daleč pred vsemi (tisti prvi – vedno prvi), skupina srečnih in skupina nesrečnih. Po Ibni Kesirju so prva skupina poslanci, iskreni, šehidi (kdor pade na bojišču za vero, domovino, družino, ali kdor je po krivici pretrpel mučeniško smrt) in tisti, ki so na najvišji stopnji verovanja. Druga skupina so tisti, ki bodo na desni strani Arša in bodo svoje knjige dobili z desne strani: oni so večinoma prebivalci dženneta (raj). Tretja skupina so tisti, ki bodo levo od Arša. To so tisti, katerim se bodo knjige dajale z leve strani, in to so prebivalci džehennema (pekel).

Sura El-Hadid je v celoti razodeta v Medini in se zato posveča meščanom in urejenosti države. Cilj Razodetja je omogočiti človeku spoznati, kaj je pravilno in kaj napačno. Zato se Allah, dž.š., v tej suri obrača na človeka glede uporabe naravnih virov. En izmed teh virov in milosti na zemlji je tudi železo. Ta sura opozarja človeka na železo, ki v sebi skriva moč in korist ljudem, prav tako je lahko tudi nevarnost za ljudi, če se uporablja v napačne namene. Podobno je tudi s peresom. Ena kur’anska sura nosi naziv El-Kalem (Pero). Kakor železo je lahko tudi pero ali kaj drugega zlorabljeno. Cilj Razodetja je, kar se vidi iz te sure, da ne dopusti, da človeški razum izgubi nadzor.