Petindvajseti džuz tvori zadnjih 8 ajetov sure Fussilet in štiri sure: Eš-Šura, Ez-Zuhruf, Ed-Duhan in El-Džasije.
Vse sure so razodete v Meki, njihovi ajeti pa večinoma govorijo o verovanju in dokazih, ki usmerjajo v vero, potem o kontinuiteti poslancev in njihovega pozivanja v pravo vero, o zgrešenosti politeizma, dimu kot o predznaku Sodnega dneva, ponižnosti vernikov ipd. V zadnjih ajetih sure Fussilet Allah, dž.š., opozarja na Sodni dan in trenutek, ko bo resnica prišla na dan.
Sura Eš-Šura ima triinpetdeset ajetov. Na začetku Vzvišeni Allah govori Muhammedu, a.s.: ”Ha Mim. Ajin Sin Kaf. Poglej, tako ti Allah Mogočni in Modri razodeva – kakor že tistim pred teboj.” (Eš-Šura, 1–3) Malik, r.a., prenaša od Aiše, r.a., da je rekla: ”Haris ibn Hišam je vprašal Poslanca, a.s: ‘O, Allahov Poslanec, kako Razodetje pride do tebe?’ Poslanec mu je odgovoril: ‘Včasih je do mene prihajalo kot zvonec, ko preneha zvoniti, vem, kaj je razodeto. To je bil najtežji način. Včasih pa k meni pride melek (angel) v obliki človeka, govori mi in jaz ga razumem, kaj pravi.”’
V povezavi s tem hadisom Aiša, r.a., pravi: ”Videla sem ga, kako je nekega hladnega dne do njega prišlo Razodetje. Ko se je razodevanje prenehalo, je bilo čelo Poslanca, a.s., oblito z znojem.” To Aišino pripovedovanje kaže, da se je moč Allahovih besed videla tudi na Poslancu, a.s., ko je prejemal Razodetje. Poleg teh dveh načinov prejemanja, je Muhammed, a.s., prejemal Razodetje tudi na druge načine, o čemer govori naslednji ajet: ”Nikomur ni dano, da mu se Allah obrača razen na en od treh načinov: z navdihom, za zastorom ali da pošlje poslanca, ki po Njegovi volji razodeva tisto, kar On želi. On je Vzvišen in Moder!” (Eš-Šura, 51)
Pomembno je vedeti, da je bilo vse v povezavi z vero, o čemer je govoril Muhammed, a.s., razodeto. Kakor Kur’an pravi:”On ne govori svojega mišljenja temveč je to Razodetje, ki ga prejema.” (En-Nedžm, 3–4) . To pomeni, da je Muhammed, a.s., o veri govoril samo tisto, kar mu je bilo razodeto.
V tem džuzu Vzvišeni Allah govori o svoji milosti. Kako milosten je Allah najbolje kažejo kur’anski ajeti in hadisi. Allah, dž.š., je milosten in On svojo milost daje tistemu, komur jo On želi dati. Prav tako jo jemlje tistemu, komur jo On želi vzeti.
”Nihče ne more izničiti milosti, ki jo Allah podari ljudem. In tisto za kar On prikrajša ne more nihče dati tistega, kar je On odrekel. On je Mogočen in Moder! ” (Fatir, 2).
V obilici svoje milosti Vzvišeni Allah odpušča grehe vernikom, ki ga prosijo odpuščanja. ”On sprejema kesanje svojih služabnikov in odpušča napačna dejanja in ve, kar počnete.” (Eš-Šura, 25)
S tem ajetom Allah svoje vernike opozarja na to, da sprejema njihovo kesanje, če se iskreno pokesajo in se vrnejo k Njemu.
Ajeti sure Ez-Zuhruf kažejo na to, da Allah tistim, ki preslišijo njegov Poziv, pošlje za družbo šejtana (hudič): ”Tistemu, ki se dela slepega, da mu ne bi bilo treba poveličevati Usmiljenega, bomo naprtili šejtana in postali bodo njegovi neločljivi tovariši.” (Ez-Zuhruf, 36) To je jasno opozorilo, da bo prevzetnežem nenehno delal družbo hudič, kot tudi tistim, ki odvračajo pogled od Kur’ana. Hudič ni človekov prijatelj, on ga zavaja in drži v zablodi, kakor pravi Kur’an: ”On jih bo odvračal od prave poti, ljudje pa bodo mislili, da so na pravi poti.” (ez-Zuhruf, 37) Kdor prijateljuje s hudičem, se ne zaveda, da ni na Pravi poti, saj mu hudič, kakor pravi Kur’an , nenehno lepša njihova dejanja. Oni so v zablodi in z njimi se njihova dejanja zdijo lepa, sebe pa doživljajo kot dobrotnike. Ko nastopi Sodni dan, bodo razumeli, kaj so naredili in kakšen prijatelj je bil hudič: ”Ko bo stopil pred nas, bo rekel: Ko bi bila vsaj med vami in menoj tolikšna razdalja, kakor med vzhodom in zahodom! Bili ste res pogubni tovariši.” (Ez-Zuhruf, 38) A tega dne nobenemu od nas ne bo prav prišlo ne imetje, ne sorodniki in ne prijatelji.
Kako nevarno je pripisovati Allahu enakega, nam kaže hadis Muhammeda, a.s., v katerem se širk (pripisovanje Bogu enakega) omenja na poseben način. Buhari in Muslim navajata hadis, v katerem Ebu-Zerr, r.a., pravi: ”Allahov Poslanec, a.s., je rekel: ‘K meni je prišel Džibril (Gabrijel) z veselo novico, da bo tisti, ki Allahu ni pripisoval enakega, šel v džennet.’ Takrat sem jaz rekel: ‘Tudi če se bo vdajal razvratu in kradel?’ On je odgovoril: ‘Tudi če se bo vdajal razvratu in kradel’. Spet sem vprašal:’ Tudi če se bo vdajal razvratu in kradel?’ On je odgovoril: ‘Tudi če se bo vdajal razvratu in kradel in pil alkohol.”’