Šestindvajseti džuz se začenja s 46. kur’ansko suro El-Ahkaf. Sledijo ji sure Muhammed, El-Feth, El-Hudžurat in Kaf, džuz se zaključi s suro Ez-Zarijat. Sure El-Ahkaf, Kaf in Ez-Zarijat so mekanske sure, medtem ko so Muhammed, El-Feth in El-Hudžurat medinske, čeprav tudi one vsebujejo ajete, ki so razodeti v drugem obdobju.
Sura El-Ahkaf je dobila ime po besedi, ki se omenja v 21. ajetu te sure, usmerja pa na mesto Ahkaf, kjer je živel narod Ad. V tem delu Ahkafa je poleg morja tudi gorovje Hadramevta, ravno zato Muhammed Asad poleg imena Ahkaf za to suro uporablja tudi ime Peščeni bregovi. V tem džuzu so sure krajše in spreminjanje tem je pogostejše.
Ajeti sure El-Ahkaf kažejo na to, da je Kur’an Resnica. Tu so ajeti, ki pozivajo k verovanju v Božje Razodetje, ajeti o Hudu (Heber), a.s., in njegovem narodu Ad.
V tem džuzu nas Allah seznanja z džini, ki so poslušali recitiranje Kur’ana Poslanca, a.s., na sabah namazu (prva jutranja molitev).
Sura Muhammed se večinoma ukvarja z različnimi vidiki boja, zato so Poslančevi prijatelji pogosto to suro poimenovali tudi Suretul-kital (Poglavje o boju). Poleg navedenega v tem džuzu Allah napoveduje Poslančevo jasno zmago in kaže na pravilno odločitev Muhammeda, a.s., glede na pogodbo na Hudejbiji. Prav tako poziva vernike, da spoštujejo Muhammeda, a.s. Nato so tu še ajeti, ki govorijo o smrti, o ponovnem oživljanju, o nagradi in kazni, o Ibrahimu (Abraham), a.s., in Musa (Mojzes), a.s., o faraonu ipd.
Sura El-Hudžurat vernikom predstavlja določene predpise, ki definirajo odnose v skupnosti ter daje vernikom nalogo, da morajo spraviti muslimane, ki so v sporu: ”Če se spreta dve skupini vernikov, ju pomirite; če ena skupina vendarle postane nasilna do druge potem se borite proti nasilni skupini, vse dokler se ne pokori Allahovim predpisom. Če se pokori, potem jih nepristransko pomirite in bodite pravični. Allah ima rad pravične. Verniki so bratje, zato pomirite vaša dva brata in bojte se Allaha, da vam bo izkazana milost!” (El-Hudžurat, 9–10)
Muslimani so dolžni preprečiti prepir med brati. Če se prepir zgodi, so dolžni najti rešitev za ta prepir in vnesti spravo med brate. Allahov Poslanec, a.s., opozarja: ”Allah bo pomagal tistemu, ki bo pomagal svojemu bratu.” Pa tudi: ”Primer vernika v medsebojnem razumevanju, milosti in sočutju je kakor posameznikovo telo. Ko zboli en njegov organ, se na to odzovejo vsi ostali organi in se pridružijo bolečini.” Po tem, ko je dal obvezo vernikom, da spravijo pobotane vernike, je vernikom prepovedal tista dejanja, ki vodijo do prepira znotraj skupnosti: ”O verniki, izogibajte se sumničenju, ker določena sumničenja so greh. Ne iščite napak pri drugih in ne opravljajte eni druge. Ali bi bilo nekomu od vas prijetno jesti meso svojega umrlega brata? To vam je odvratno – zato se bojte Allaha. Allah sprejema kesanje in Milosten je!” (El-Hudžurat, 12)
Poslanec, a.s., pravi: ”Izogibajte se dvomu, saj je dvom največja laž. Ne zasledujte drug drugega in ne prisluškujte drug drugemu. Ne zavidajte drug drugemu in ne sovražite se med seboj. Ne obračajte hrbta drug drugemu. Allahovi verniki, bodite bratje.”
Ena od tem v tem džuzu so dolžnosti staršev do otrok in dolžnosti otrok do staršev. Starši so najprej dolžni izpolniti obveznosti do otroka in potem zahtevati pravice, ki jim pripadajo s strani njihovih otrok. Obveznosti staršev so: dati otroku lepo ime, preživljati s halal (kar je dovoljeno po verskem pravu) imetjem, ščititi in varovatiotroka, vzgajati otroka, biti pravičen do otrok in ne izrekati očitkov za skrb, ki so jim jo nudili. Ena od obveznosti matere je dojenje; to je obveznost, ki se v sodobnem svetu pogosto zanemarja: ”Človeka smo zadolžili, naj bo dober do staršev; Mati trpi med nošečnostjo in z muko rojeva, nosi ga in doji trideset mesecev.” (El-Ahkaf, 15)
Ti ajeti sure potrjujejo dolžnost matere, da svojega otroka, če ima za to možnost, doji dve leti. To vidimo tudi v ajetu: ”…njegovo dojenje poteka dve leti …” (Lukman, 14) Ibn Abbas, r.a., pravi: ”Če ženska rodi po devetih mesecih nosečnosti, je dovolj, da doji enaindvajset mesecev, v kolikor želi izpopolniti dojenje. Če rodi s sedmimi meseci, je za popolno dojenje potrebno triindvajset mesecev. Če rodi s šestimi meseci, je za popolno dojenje potrebno dojiti štiriindvajset mesecev.”
Poleg obveznosti dojenja so starši dolžni svojo družino preživljati in hraniti ter ne skopariti, ko gre za družino. Allahov Poslanec, a.s., pravi: ”Ni naš tisti, komur je Allah dal popolno oskrbo, on je pa skop do svoje družine.” Prav tako pravi v naslednjem hadisu: ”Najdražji vernik je Allahu tisti vernik, ki je najbolj koristen svoji družini.” Starši morajo biti pravični do otrok. V povezavi s tem Taberani v delu El-Mugim el-kebir prenaša, da je Allahov Poslanec, a.s., rekel: ”Pri obdarovanju otrok bodite pravični, kakor bi radi, da so tudi oni pravični do vas v delanju dobrega in lepem vedenju do vas.”
Starši so seveda zadolženi tudi za vzgojo otrok. Muhammed, a.s., je dal staršem obveznost in odgovornost za potomce: ”Človek je pastir v svoji družini in odgovoren je za svojo čredo. Žena je pastirica v hiši in je prav tako odgovorna za svojo čredo.” Ali: ”Naučite svoje otroke in svoje družine, da delajo dobro in lepo jih vzgajajte. Otrok ima pravico, da ga oče pouči o Allahovi Knjigi, da ga nauči lovljenja in plavanja in mu zapusti halal imetje.” Muslimani so dolžni skrbeti za svojo družino. Starši so dolžni vzgajati svoje otroke v duhu islama: če jih starši ne bodo tako vzgajali in jih učili o dobrem, jih bo po svoje vzgajal nekdo drug in jih učil o nečem drugem.