Enajsti džuz zajema ajete sure Et-Tewba (od 108. ajeta) in vso suro Junus, ki je, kakor navaja Muhammed Asad, skoraj gotovo objavljena v Meki. Osrednja tema sure Junus je kontinuiteta Razodetja, posebej se posveča razodetju Kur’ana. Allah svojega Poslanca, a.s., spoznava z vsemi skupinami in sloji ljudi, ki so zbrani okrog islama na Arabskem polotoku, Poslanca, a.s., opozarja na arabske beduine, govori mu o naravnem odnosu do Stvarnika in o samem kur’anskem besedilu.
Allah v mekanski suri Junus ponuja določene dokaze glede pravilnosti vere v Allaha, dž.š., priznavanja Gospodarja, resničnosti Kur’ana, resničnosti klanjanja. Ta sura, kljub temu da je poimenovana po poslancu Junusu, a.s., kratko omenja tudi poslanca Muhammeda, a.s., njegov narod, osrednje sporočilo te sure pa je avtentičnost in nadnaravnost Kur’ana.
Elif Lam Ra. To so ajeti modre Knjige. Zakaj je ljudem čudno, ker Mi razodevamo enemu izmed njih: ”Opozarjaj ljudi! Vernike razveseli s čudovito nagrado s strani Gospodarja!” Neverniki govorijo: ”Ta je res pravi čarovnik!” (Junus, 1–2)
Ko pa ti, ki ne verjamejo, da bodo stopili pred nas, slišijo jasne ajete pravijo: ‘Prinesi kakšen drugi Kur’an ali ga spremeni! Reci: Nepredstavljivo je da ga sam od sebe spreminjam, sledim le temu, kar se mi razodeva, jaz se bojim – če bom neposlušen do Gospodarja – trpljenja na Sodni dan.
”Reci: Če Allah ne bi hotel, jaz vas ne bi učil o Kur’anu, pa tudi On vas ne bi seznanil z njim. Že pred nastopom poslanstva sem dolgo časa živel med vami – ali ne razumete?” (Junus, 15–16) Navedeni kur’anski ajeti kažejo na to, da je Kur’an pravi vir Božjega govora.
”Kur’an ni izmišljen, od Allaha je – On potrjuje verodostojnost prejšnjih razodetij in razlaga predpise; v njega ni mogoče dvomiti, saj prihaja od Gospodarja svetov.” (Junus, 37)
”Oni govorijo: ‘On si ga izmišljuje!’ Reci: Sestavite torej eno suro kot je v njem razodeta in kogarkoli od tistih, v katere mimo Allaha verujte, pokličite v pomoč, če govorite resnico!” (Junus, 38)
S poudarjanjem nadnaravnosti Kur’ana Allah Kur’an ponuja za izziv mnogobožcem ali komurkoli drugemu do Sodnega dne (… povejte vi eno suro, kot je njemu razodeta …). Kur’an je kot Božji govor največja nadnaravnost. Mnogobožci so Poslanca, a.s., nepravično obtoževali, da si je Kur’an izmislil. V procesu dokazovanja nadnaravnosti Kur’ana Allah pravi: ”Vaš Gospodar je Allah, ki je nebesa in zemljo za šest časovnih obdobij ustvaril in potem, začel upravljati z Aršom in zagospodaril veselju. Nihče se ne bo mogel zavzemati za nikogar brez Njegovega dovoljenja. To je Allah, vaš Gospodar, zato se Njemu klanjajte. Zakaj ne razmišljate?”
”Vaš Gospodar Allah, ki je ustvaril nebesa in zemljo in potem postal Gospodar celotnemu svetu. Nihče ne bo mogel zagovarjati nikogar brez Njegovega dovoljenja. To je Allah, vaš Gospodar, zato se njemu klanjajte. Zakaj ne razmišljate? K njemu se boste vsi vrnili – to je Allahova obljuba – on ustvarja iz ničesar. On bo kasneje to ponovil, da bi nagradil tiste, ki bodo verjeli vanj in dobro delali. Tiste, ki ne bodo verjeli, čaka pijača iz vrele vode in neznosno trpljenje, zato ker so bili neverniki.”
On je ustvaril sonce za vir svetlobe in osvetlil mesec ter mu določil položaje, da bi mogli šteti leta in računati. Allah je to modro ustvaril. On podrobno ponuja dokaze ljudem, ki razumejo.
Na prehodu iz noči v dan in v vsem, kar je Allah ustvaril na nebesih in zemlji, obstajajo dokazi za ljudi, ki se bojijo Allaha.” (Junus, 3–6)
Kakor znake ali dokaze resnice Allah ne navaja nadnaravnih čudes ampak splošne pojave: sonce in luno, dan in noč – ajeti še naprej govorijo o lastnostih Allaha, o Njegovi moči, zgodovinskih dogodkih, ki potrjujejo Allahovo moč, o spremembah v vesolju, ki se nenehno dogajajo in s katerimi Allah upravlja.
Iz sure Junus poudarjamo še naslednje ajete: ”In popeljali smo sinove Israilove čez morje. Za petami so jim bili faraon in njegova vojska, preganjali so jih nedolžne. Ko pa se je faraon začel utapljati, je zaklical: Verjamem, da ni drugega boga razen Tistega, v katerega verjamejo sinovi Israilovi in jaz se mu predajam!
Šele zdaj?! Prej pa se nisi pokoraval in si sejal razdor!
Danes bomo rešili tvoje telo, da bi bil poučen primer za tiste, ki bodo prišli za teboj. Mnogi ljudje so resnično ravnodušni do naših znamenj.” (Junus, 90–92) Tu Allah, dž.š., kot fenomen navaja faraonovo telo, ki ga je Allah pustil da ne zgnije.
Faraonova telesa iz Doline kraljev so odkrili med letoma 1881 in 1898, po tem ko so 3000 let ležala v grobnicah; danes se nahajajo v muzeju v Egiptu. Med temi telesi je tudi telo iz obdobja Musa (Mojzes), a.s., in je kot tako dokaz univerzalnosti kur’anskega sporočila.