V torek, 17. junija 2014, je v prostorih Galerija Družina potekala tiskovna konferenca kot otvoritveni dogodek za dneva molitve in posta za domovino, ki bosta potekala 23. in 24. junija letos, pred praznikom državnosti. V imenu Islamske skupnosti se je dogodka udeležila Ela Porić. Novico o dogodku prenašamo v celoti prevzeto s spletne strani Družina:
”O smislu in namenu dneva molitve in posta za domovino, ki bo 23. in 24. junija, so na tiskovni konferenci govorile predstavnice štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji: Katja Ajdnik, evangeličanska duhovnica iz Puconcev, Milada Kalezić, igralka in predstavnica Srbske pravoslavne Cerkve, Ela Porić, predstavnica Islamske skupnosti v Sloveniji ter Silvestra Sadar, pastoralna asistentka v Slovenski vojski in žena stalnega diakona. Skozi predstavitev jih je peljal Tone Rode.
Tone Rode: »Pobuda doživlja izjemen odziv. Še se lahko pridružite na www.nasadomovina.si«
»Pobuda doživlja izjemen odziv po vsej Sloveniji,« je v uvodu povedal direktor Družine in član iniciativne skupine za dan molitve in posta Tone Rode. Novinarjem je že v uvodu podal jasne informacije o dnevu samem. Sodelovanje so letos že potrdile številne župnije, gibanja, skupnosti in združenja. Spokorni dan se bo sklenil v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer bo novomeški škof, apostolski administrator ljubljanske nadškofije ter predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan daroval tradicionalno mašo za domovino. Lepo vabljeni, da se prihodnji ponedeljek 23.6. ob 18:00 udeležite tudi pričetka 24-urnega programa v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah ali pa zadnje molitvene ure v torek 24.6. ob 17:00 v Ljubljanski stolnici, uro pred darovanjem že tradicionalne svete maše za domovino. Devetdnevna priprava za dan molitve in posta za domovino pa se slovesno pričela že včeraj, v ponedeljek, 16. junija 2014 v Mariboru, z mašo, ki jo je daroval škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Katja Ajdnik: »Molitev je brezmejna!«
Evangeličanska duhovnica je začela z mislijo o brezmejnosti molitve: »Morda smo ljudje deljeni glede na vero, religijo, veroizpoved, v molitvi pa smo lahko združeni. Kot piše v Svetem pismu, molimo v ljubezni eden do drugega, molimo v ljubezni do Boga, molimo v resnici, molimo v duhu. Molitev je brezmejna. V tem smislu smo lahko res združeni z domovino, z našo domačo deželo.« Ajdnikova je omenila tri vidike molitve: moj oseben odnos z Bogom, odnos do drugega, ki povezuje skupnost in ki tudi presega krščansko skupnost in tretji odnos, ko Jezus iz molitve pošilja človeka v molitev življenja, v delo in odgovornost. »Se pravi najprej molitev v meni, potem molitev med nami in molitev, ki gre v življenje. Da to, kar molimo, da iz te ljubezni, iz te resnice, delujemo. Ta molitev življenja je nekaj, kjer se vedno znova najdemo, kjer si podamo roke, kjer najdemo skupne etične vrednote, ne glede na vero. In gradimo našo ljubo slovensko deželo še bolj lepo,« je dejala evangeličanska duhovnica in dodala, da je z molitvijo prepreden vsakdanjik človeka. Sklenila je, da je molitev krščanska pismenost, saj se, kot je dejala, »tudi moliti učimo. In srečanja, ko skupaj molimo, so velik doprinos k temu.«
Milada Kalezić: »Edina dovolj dolga lestev do Boga je molitev«
Da ni bila vzgojena v krščanski družini, tudi v šolo je hodila ateistično, je povedala predstavnica srbske pravoslavne Cerkve. »Edino, kar sem imela, je bil nejasen občutek, bolj želja, da bi Bog bil. Tega sem se oprijela. Moja molitev leta nazaj, je bila krik. Krik iz globine srca. Bog ga ni preslišal.« Kalezićeva je dejal, da je bilo to, da jo je Bog pogledal, božja milost. »Kot igralka sem prejadrala vse mogoče mistične duhovne prakse, prejadrala cel new age, srečala sem se z vsemi vzhodnjaškimi zadevami, zelo sem se seznanjala tudi prek literature. Za nas igralce v gledališču, ki je sinteza vseh umetnosti, velja, da je umetnost naša religija. Zame je to bilo dolga leta.« Da je mnogokrat, ko je šla na oder, rekla neznanemu bogu: »Glej, ne poznam te, kolikor pa te poznam, naj bo ta večer, kar bom naredila, podarjeno na tvoj oltar.« Izkazalo se je, kot je pozneje prebrala pri pravoslavnih menihih, da umetnost je lestev do neba, a malo prekratka. »In tista edina dovolj dolga lestev, ki jo lahko nasloniš na nebeški prestol, je molitev.«
Kalezićeva je pristavila, da čeprav je po rodu Črnogorka, je njena domovina Slovenija. »Čutim se Slovenka. V starocerkveni slovanščini sem pred kratkim odkrila, da beseda jezik pomeni enako kot narod. Kako je to prepleteno!« Kot igralka je Kalezićeva najbolj doma v jeziku, vse vloge je odigrala v slovenščini.
Ela Porić: »Molitev pomeni splošna prošnja za dobro«
Predstavnica Islamske skupnosti je izrazila veselje, da so lahko muslimani vključeni v molitveno verigo za domovino. »Molitev je v islamu temeljna med petimi dolžnosti muslimana,« je dejala Porićeva in naštela še druge štiri dolžnosti: izpovedovanje, da ni drugega Boga, post, miloščina in romanje v Meko. »Molitev pomeni splošna prošnja za dobro. Teološko pa za muslimana izraz molitev pomeni: delo, ki je Bogu ugodno. Je sestavljena iz Kur’anskih stavkov, besed in gibov. Izrekanje zahvale in ljubezni do Boga za vsako stanje, ki nam ga je namenil,« je dejala Porićeva. Kot je povedala, je molitev sestavljena iz več pregibov, osrednji pa je, ko spustijo glavo na tla. »V tem položaju verjamemo, da smo najbližje Bogu, da smo v direktnem stiku z Njim. Takih pregibov naredi musliman v dnevu 34, to pomeni 34 povezav z Bogom, 34 približanj Bogu.« Da je molitev za muslimana kot duhovni vzpon, je dejala Porićeva. »Molitev je zaščita vernika od grehov. Molitev pomeni duhovna podpora, hrana za našo dušo, brez katere ne moremo.« Porićeva je sklenila z obljubo, da se bodo muslimani še posebej pridružili molitvi za domovino v mesecu ramadanu, ki ga začnejo 28. junija.
Silvestra Sadar: »Poslanstvo matere je, da povezuje«
Predstavnica katoličanov je v začetku izpostavila, da so v življenju vsakega vernega človeka tri matere: prva je biološka mama, druga verska skupnost, ki rojeva tudi v vero in duhovnost in tretja pa je domovina. »Domovina kot mati predvideva odnos matere do otroka ne glede na to, kako različni smo si otroci. Poslanstvo matere je, da povezuje. Ne glede na to, da otroci ne čutijo enako, da čutijo zamere, mati drži skupaj družino.« Sadarjeva je nadaljevala, da če obstaja mati domovina, obstaja tudi oče. »Bog je eden, nam vsem je skupno, da imamo enega Boga. Bog je naš oče. Zato je smiselno moliti za domovino.«
Da zavida muslimaskim bratom, s kakšno predanostjo molijo, se priklanjajo Bogu, je dejala Sadarjeva. »Tudi za krščanske vernike bi si želela, da bi si upali pokazati, da molijo, da bi se ponovno zavedali, da so tudi zunanji izrazi vere potrebni, da brez zadržkov celostno pristopamo k veri in družbo.« Sadarjeva je dejala, da je molitev za domovino smiselna. »Če skušamo v nekem zgodovinskem družbenem trenutku pozabiti na vse družbene zgodovinske dogodke, ki so krojili tudi nas kot narod, na to izpraznjeno mesto lahko pride karkoli. Svoboda vsakega človeka je v tem, da se ne skuša osvoboditi od vsega, ampak da je njegova svoboda v tem, da se odloči za neko stvar, da je predan.« Sadarjeva je ob koncu ponovila misel svetega papeža Janeza XXIII.: »Človek ni nikoli večji kot takrat ko kleči in nikoli močnejši, kot takrat, ko ima sklenjene roke.« Zato je po mnenju Sadarjeve duhovni vidik pomemben tudi v naši širši in družbeni stvarnosti. »Verjamem, da je tudi vsaka oblast od Boga. Bog je Gospodar. Imamo dolžnost, da sodelujemo, da delamo za dobro nas vseh.«