koper1

CENTRALNA SVEČANOST OB NOVEM HIDŽRETSKEM LETU V KOPRU

V petek, 16. novembra 2012, je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji pripravila centralno svečanost ob začetku novega 1434. hidžretskega leta. Svečanost je bila organizirana v Kopru.

 

Muslimani računamo čas po luninih menah. Lunarno leto je krajše od sončnega leta za deset dni. Tako se vsako leto muslimanski prazniki premikajo za deset dni. Prvi muharrem, ki je prvi mesec v letu, 1434 po hidžri je bil v četrtek, 15. novembra 2012. Dogodek od katerega se je začelo računanje časa je bila preselitev Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, in prvih muslimanov, ki so sprejeli vero v Enega Boga iz Mekke v Medino. To se je zgodilo 622. leta. Muslimansko oz. hidžretsko leto ima 12 mesecev in sicer: muharrem, saffer, rebiu-l-evvel, rebiu-l-ahir, džumade-l-ula, džumade-l-hra, redžeb, ša’ban, ramazan, ševvela, zu-l-ka’de in zu-l-hidže.

koper3a

Islamska skupnost je letošnjo svečanost pripravila v Kopru. Svečanosti so se udeležili člani Islamske skupnosti tudi iz drugih mest. Program, ki je bil hidžretsko obarvan, so pripravili imami in muallime. Skozi mevlud (spev o Muhammedu, a.s.), ilahije (pobožne pesmi) in tekste o hidžri so prisotne popeljali po poti hidžre, ki jo je Muhammed, a.s., skupaj s svojim prijateljem Ebu Bekrom prehodil iz Mekke v Medino. Ta pot je bila dolga okrog 450 km in danes je po tej poti zgrajena avtocesta po kateri potujejo romarji in ostali v času obiskov dveh svetih mest.

Ekipa oddaje Duhovni utrip Televizije Slovenije je ob tej priložnosti posnela dogodek in bo javnost obvestila o tem v eni od prihodnjih oddaj Duhovnega utripa, ki je na sporedu ob pondeljekih v popoldanskem času na prvem programu Televizije Slovenija.

koper_hidzra

Mufti dr. Nedžad Grabus je nagovoril zbrane vernike in vernice. Med drugim je povedal: »Najprej vam želim čestitati in zaželeti vsako dobro ob začetku novega 1434. hidžretskega leta. Želim se zahvaliti domačinom današnje svečanosti Odboru Islamske skupnosti Koper na čelu s predsednikom h. Nazme Šerifoski in ostalim članom. Posebej se želim zahvaliti svojem študentu, imamu v Kopru Nevresu Mustafiću, ki si je s spevom o Muhammedu, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, in njegovem potovanju iz Mekke v Medino priskrbel mesto med ešrafom oz. med elito učenjakov našega naroda. Vsi imamo radi Muhammeda, a.s., in vsi radi poslušamo dejstva o njegovem življenju. Toda, redki med nami lahko napišejo spev ali mevlud o tem dogodku. Samo tisti, ki se tako približa Resuli Ekremu (Muhammedu, a.s.) lahko to naredi. Naš imam Nevres se je s tem kar smo nocoj slišali približal našemu Poslancu toliko, da to vedno moramo ceniti in vesel sem, ker je izbral Koper in ne Sarajevo za mesto bivanja in opravljanje imamskega poziva. Molim Vzivšenega Boga da bo njegova misija tukaj plodna in da svoj ahlak (lepo obnašanje) prenese na mladino in vse ostale. Zahvaljujem se kolegom imamom in muallimam, ki so s svojimi milozvučnimi glasovi interpretirali ilahije (pobožne pesmi) in določene tekste in na ta način osvežili naše duše in nam približali čas, ki je bil zares nekoč in mi ga danes proučujemo in o njem govorimo kot o zgodovini. Ko to počnemo potem to delamo kot, da izvršujemo bogoslužje. Mi smo se nocoj zbrali prav zaradi tega. Da se spomnimo svete geografije. Za nas je sveta geografija področje kjer je deloval Muhammed, a.s. Torej, tukaj govorimo o dveh najpomembnejših mestih čeprav je Muhammed, a.s., obiskal tudi druga manjša mesta na poti hidžre. Toda, dve najpomembnejši mesti sta Mekka in Medina. Najpomembnejše osebnosti so Muhammed, a.s., in njegovi ashabi (prijatelji).

koper2a

To so zgodovinska dejstva. Geografi in ljudje, ki so pisali sire (življenjepise) o Muhammedu, a.s., so se trudili, da opišeje najmanjše detajle kako in zakaj je prišlo do hidžre (preselitve). Ko je Muhammed, a.s., prejel razodetje je takoj začel govoriti ljudem, da on veruje v tisto kar so prethodni Božji odposlanci prinesli in zagovarjali. On je brez kakršnihkoli zadrškov govoril, da sledi učenje Ibrahima (Abrahama), Musaa (Mojzesa), Isaa (Jezusa) in vseh drugih Božjih odposlancev, ki jih je Vzvišeni Bog pošiljal.  Muhammed, a.s., ni povedal, da prihaja z novo vero. Povedal je, da je poslan, da potrdi odposlance in Resnico, ki je bila pred njim. Zato je zelo zanimiv detajl ta, da so imeli Muhammed, a.s., in njegovi ashabi nerazumevanje z lokalnim mekkanskim prebivalstvom. Torej s svojimi sorodniki, sosedi. Niso hoteli slišati sporočilo, ki jim ga je Muhammed, a.s., prinašal. Nekateri so se morali, ki so bili brez močne plemenske zaščite v tistih časih, izzeliti iz Mekke. Prvo mesto za izselitev, po priporočilu Muhammeda, a.s., so zbrali Abesinijo ali Habeš. Odšli so v državo kjer je vladal krščanski vladar. On jih je zaščitil. Po Kur’anu in izkušnjah iskreni verniki kristjani so vedno ščitili iskrene vernike muslimane. Ko se obrnemo nazaj kakšnih dvajset let in ko pogledamo podatke, ki smo jih prebrali v našem arhivu, tedanja oblast v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ni dovolila, da opravljamo molitev v stanovanju enega našega člana, ki je pred kratkim umrl. No, zato so nam pomagali naši prijatelji katoliki in nam dovolili, da v njihovih prostorih opravljamo svoje verske dolžnosti. Tako smo se tudi organizirali tukaj v Kopru. Kaj želimo s tem sporočiti? Različne vere, če se pravilno razumejo in živijo, zbližujejo ljudi. Če se vera instrumentalizira in zlorablja potem ona deli ljudi. Nocoj se spominjamo dogodkov, ki so najbolj pomembni za hidžro. Muhammed, a.s., in njegovi ashabi so prišli do situacije, ko njihovo življenje ni bilo več varno v Mekki. Potem je Muhammed, a.s, svetoval muslimanom, da se počasi izselijo iz Mekke. Niso uspele prepričati svoje najbližje. To je tudi danes težko. No, ashabi so se skupaj z Muhammedom, a.s., odločili zapustiti Mekko in se preseliti v Medino. V Medini je bila že organizirana pluralna skupnost. Islam od samega začetka do današnjih dneh ima vedno ambient pluralnosti. V Medini so tedaj živeli kristjani, Judje, ateisti in drugi. Tamo so živeli ljudje, ki so pripadali različnim religijam. Kaj je Muhammed, a.s., naredil takrat? Napisal je tako imenovano medinsko ustavo za katero nekatri avtorji pravijo, da je to prva ustava na Zemlji. Muhammed, a.s, je od samga začetka želel ljudem pokazati, da je islam vera reda, dela in odgovornosti. To danes najbolj potrebujemo. Če si je Muhammed, a.s, upal zoperstaviti prvakom tistega časa in jim povedati, kakor je zapisano v Kur’anu: »Vse kar je na tem svetu je minljivo, ostaja samo Tvoj Gospodar«, potem moramo razumeti, da je izvir vere v srcih, ne v denarnicah. Ko gledate medinsko nebo, potem lahko vidite, da ni lepšega koščka neba na Zemlji. Zakaj? Zato, ker je melek Džibril (nadangel Gabriel) spuščal Kur’an s tega neba, ashabi so to gledali, Muhammedu, a.s, so bili razodeti najvažnejši deli Kur’ana, ki je usmeril na pravo pot tedanjo muslimansko skupnost. V Medini so muslimani organizirali džemat (skupnost). In to je tisto kar danes potrebujemo. Muslimani danes, povsod po svetu, zaradi različnih razlogov iščejo svojo identiteto. Če se vera začenja v srcu to ne pomeni, da človek ne more pripadati ralični jezični, kulturni, nacionalni identiti. Islam to nikoli ne prepoveduje. Hidžra je priložnost v kateri se spominjamo teh velikih osebnostih. Ko govorimo o strahu potem lahko povemo, da ni nikakršnega bitja na tem svetu brez strahu. Kaj se dogaja z Ebu Bekrom? Zakaj se Muhammed, a.s., ničesar ni bal? Njegova vera je bila na tem nivoju, da je vedel, da ga bo Vzvišeni Bog zaščitil, ker mu je On zaupal misijo. Muhammed, a.s., je imel vizijo, videl je zelo daleč. Da so naši člani iz Kopra r. Muhamed Medić, r. Ismail Durmiši in drugi pred dvajsetimi leti želeli videti takoj sto ljudi v tem džematu, se ne bi nikoli lotili takšnih projektov. Tisto kar posijemo, ne pričakujte, da bodo ljudje znali takoj ceniti. Mi to kar delamo, delamo zaradi vere v Vzvišenega Boga. Nekateri ljudje spoznajo samo formalnosti vere. Ebu Bekr je spoznal bivstvo vere. In zaradi tega je bil z Muhammedom, a.s. Bili so tudi drugi ashabi vendar niso mogli biti v družbi Muhammeda, a.s., na tej sveti poti. Zgodovinska dejstva so, da sta onadva potovala skupaj iz Mekke v Medino, da sta bila v votlini, da je pajek spletel mrežo, da je golobica naredila gnezdo. Ebu Bekr je želel zaščititi Muhammeda, a.s, in je vsako luknjo želel v tej votlini zapreti itd. Prestrašil se je Ebu Bekr, ko so prišli sovražniki pred votlino. Kaj pravi Muhammed, a.s? Povedal mu je stavek iz Kur’ana, ki mu je bil razodet: »La tahzen, innellahe me’ana«, (Ne boj se, Allah je z nami). Če si iskren vernik se ni treba bati ničesar. Vzvišeni Bog ti bo dal izhod iz težav. »Kdor se iskreno boji Vzvišenega Boga, mu bo dal izhod iz krizne situacije«, pravi Kur’an. Mi ne moremo doseči ideal, ki so ga imeli ashabi, vendar se lahko trudimo in se pribiližujemo njihovemu idealu. Medinska skupnost je naš ideal, in je naš vzor. Medina je mesto ahlaka (lepega obnašanja), mesto morale, to je mesto v katerem so ljudje zelo prijazni. Prijazni so do te mere, da te zelo začudi odprtost teh ljudi. Kako bi se mi obnašali, da nam pride na enkrat dvajset sorodnikov. Komaj bi čakali, da se vse to končna in da gredo domov. V Medino vsako leto prihajajo milioni ljudi. Prebivalci Medine sledijo sunnet (način življenja) Muhammeda, a.s., ki je povedal, »Da ko srečaš človeka, mu podari vsaj lep nasmeh, to je tudi dobro delo«. V Medini so takšni. Ko pridemo v džamijo Muhammeda, a.s., se počutimo tako kot nikjer drugje na svetu. Ko prideš v Mekko tam poveš vse kar si zgrešil v življenju. Tam se pogovarjaš z Vsvišenim Bogom. V Medini je povsem drugače. Veš, da je tam živel človek, ki je spremenil človeško civilizacijo. Ideal, ki ga razvijamo o Muhammedu, a.s, na podlagi dejstev ne more spremeniti nikakršen medij, knjiga, univerza, enciklopedija. Mi vsak dan večkrat potrjujejmo, da je Muhammed, a.s, naš vzor. V Medini je organiziral skupnost. Po njegovi smrti ni bilo nobenega premoženja, ki ga je zapustil. Svoji hčerki Fatimi ni ničesar zapustil. To je bil človek, ki je celotno svoje življenje posvetil implemetaciji idej, ki jih je prejel skozi Razodetje.

koper1

Ko govorimo o hidžri kot sporočilu potem je zanimivo omeniti hadis (govor Muhammeda, a.s,): »Dela se ocenjujejo po namerah. Tisti, ki se je preselil iz Mekke v Medino zaradi Allaha in Njegovega Odposlanca, bo za to imel nagrado. Kdor se je preselil zaradi tosvetovnih razlogov ali zaradi poroke s kakšno žensko, potem je njegova hidžra zradi tega«. Kaj se lahko naučimo iz tega? Mi imamo veliko projektov, ki so pred nami. Veliko je ljudi, ki ne razumejo, ko pomagajo Skupnost, da ne prispevajo imamu ali katerem posamezniku. On na ta način sodeluje v tem kar je Muhammed, a.s., povedal. Ta pasameznik naredi korak naprej, da pomaga Skupnost kot so Ensarije (prebivalci Medine) pomagali Muhadžire (priseljence iz Mekke). Tudi mi smo prišli v Slovenijo. Omogočeno nam je da delamo, živimo. Ljudje so se trudili, da pošteno delajo, sodelujejo v koristnih družbenih projektih itd., toda na tem svetu so se ljudje vedno morali boriti z izzivi. Na tem svetu ni nikoli zagotovljen džennet (nebesa). Tudi danes moramo biti Ensarije. Kaj to pomeni? To je oseba, ki želi pomagati spološno koristne stvari, ki so pomembne za širšo skupnost in džemat. Za nas, kot muslimane v Sloveniji, je najpomembnejši projekt džamije v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste pomagali ta projekt. Druga pomembna stvar je razumevanje med ljudmi. Na obali nas ni veliko. Mi moramo biti bratje in sestre. Če so bili prebivlaci Medine pripravljeni deliti vse svoje premoženje s tistimi, ki so prišli iz Mekke, potem naši džemati v Izoli in Kopru morajo biti bratski džemati in se znebiti vseh razlik, ker je naša misija skupna. Nocoj nas je povezala ljubezen do Muhammeda, a.s., Ebu Bekra, Omera el- Faruka, hazreti Osmana, hazreti Alija, do ljudi, ki so ustvarjali zgodovino v času Muhammeda, a.s, in zapustili svoje premoženje in vse kar so imeli v Mekki. Zato je tudi definicija hidžre, da zapustiš greh. Hidžra v zasebnem življenju je če zapustiš kakno slabo navado. To je priložnost, če ima nekdo kakšno slabo navado, da jo zapusti na začetku hidžretskega leta.

koper_hidzra2

Vesel sem, ker sem imel priložnost se srečati z vami, podeliti te vesele trenutke z vami, še enkrat se zahvaljujemo domačinom za odlično organizacijo tega dogodka. Želim vas obvestiti, da imamo novega reisu-l-ulemo Huseina ef. Kavazovića, ki je prej menšuro v Sarajevu. Njegov mandat traja naslednjih sedem let. Molimo Boga, da mu pomaga v njegovem delu. Nam pa naj da moči, da se do začetka naslednjega hidžretskega leta skupaj zberemo na zemljišču za džamijo in postavimo temeljni kamen za ljubljansko džamijo«.

Novico napisal in po zvočnem zapisu oblikoval Muftijev nagovor: Nevzet Porić.