V sredo, 24. oktobra 2012, je Urad za verske skupnosti, ki deluje znotraj Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in port, organiziral 54. posvet predstavnikov verskih skupnosti z naslovom »Verske skupnosti današnji družbi«. Posvet je potekal v prostorih MIZKŠ. V imenu Islamske skupnosti sta se posveta udeležila mufti dr. Nedžad Grabus in tajnik Nevzet Porić.
Naša država je pred številnimi izzivi, ki presegajo zgolj ekonomsko področje. Zdi se, da enotnost pri iskanju družbenega konsenza, občutek nespoštovanja drug drugega, premajhno sodelovanje v iskanju skupnega dobra, dušijo tako ekonomski kot kulturni razvoj naše družbe. Vsak dejavnik v družbi ima svojo odgovornost in lahko da svoj prispevek k preseganju tega stanja. Na posevetu je bilo govora o tem, kakšno vlogo imajo pri tem verske skupnosti in njeni pripadniki. Katera so tista področja, kjer lahko verske skupnosti kot splošno koristne organizacije dajo svoj prispevek?
Uvodni pozdrav sta imela državni sekretar Aleksander Zorn in direktor Urada za verske skupnosti g. Silvester Gaberšček.
Prof. dr. Miro Cerar je ob tej priložnosti spregovoril o »Pomenu spoštovanja v demokraciji«. Med drugim je dr. Cerar povedal: »Da je spoštovanje to, da sodelavcu, prijatelju, sorodniku izrečeš tisto kar je naredil dobro, da ga pohvališ. Če si iskren, da mu izrečeš tudi kritiko. Poleg pohval je treba izražati tudi kritiko, vendar to mora biti v nekem spoštljivem odnosu. V Sloveniji poskušamo najti rešitve v pravu namesto, da bi stopili do človeka in poiskali skupno rešitev. Seveda je dobro da imamo pravo, vendar to ne sme biti prvo sredstvo za reševanje problemov. Boljše bi bilo, da najdemo skupno rešitev skozi pogovor. Slovenci ne iskazujemo dovolj spoštovanja drug do drugega. To nas slabi kot narod in kot posameznika, slabi nas v naši veri do Boga.
Prevelika mera nespoštovanja v Sloveniji je vidna v sledečih segmentih: 1. V močni bipolarnosti političnega prostora. Npr. kako člani neke politične opcije prevč hvalijo svoje voditelje in so nespoštljivi do voditeljev druge politične opcije. Zanimivo je opazovati izobražence, ki se obnašajo na takšen način. 2. Pretirana zavist do drugih. To se vidi v korupciji, ko nas kot državljane oropajo določeni posamezniki. To nas vse prizadane. V Sloveniji je kriza duha zelo močna. Ni zupanja med ljudmi. 3. V nevljudnem in sovržnem govoru, ki se pojavlja v javnih govorih, žal tudi v Parlementu. Oni so zgled. Vedno so vodilni ljudje zgled na vseh področjih. Ljudstvo sledi svoje vodje, tudi, ko počnejeo napačne stvari. Potrebno se je začeti ukvarjati sami s seboj. Da začnemo dvigovati politčno kulturo v naši državi. 4. Zgodovinska delitev. Pri nas je to premočen dejavnik delitve. Premalo se trudimo najti kaj drobrega na drugi strani, poiskati skupne imenovalce in narediti korak naprej. Kriza, ki jo preživljamo je bolezen in bolezen je vedno opozorilo. Kriza je nujna, ker je družba počela marsikaj narobe. Ampak ta bolezen, bolečina in kriza so priložnost. Morali bomo predvsem pozdraviti naše temelje: duhovnost, etiko, razum itd. Odgovorni za vsako bolezen v družbi so vodilni. Pa tudi, če je to samo objektivna odgovornost. Ta strah, ki nas zelo blokira ne sme postati še večji, ne sme nas omejiti za izhod iz krize. Moramo vzpostavljati zaupanje. Moramo kreniti na pot izhoda iz krize po pravni poti in poti razuma. Če bomo iskali bližnjice bomo na dolgi rok končali v še večjih težavah, kar si nikakor ne želim«, je med drugim povedal dr. Cerar.
Akad. prof. dr. Jože Trontelj je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Vsi ljudje smo dediči religijskih vrednosti. One so temelj človeške civilizacije. Vrednote so zmagovite in so preživele ne glede na sekularizem itd. Danes se moramo vprašati v kakšnem stanju so te vrednote? Izganjanje vere iz javnega življenja se je do sedaj največ lotila boljševiška oblast v Rusiji. Tudi v naši državi smo to čutili. Danes je to drugače. Ostale so opustošene krajine, ki se imenujejo sekularizem. Ljudje se borijo za svobodo. Kot primer je navedel primer, da je Papež Janez Pavel II prosil za odpuščanju za krivico, ki so jo kristjani povzročili judom in muslimanom. Omenil je tudi, da ni prav, da se islam in muslimani danes prikazujejo v povsem napačni lauči. V nadaljevanju je govoril o spoštovanju med ljudmi in ne samo ljudmi temveč tudi do vseh živih bitij. Življenje je po verskih naukih človeku Božji dar. Sodobni človek to ne zna ceniti. Vsi tisti, ki se norčujejo s karikaturami verskih simbolov, zažigom verskih knjig in podobno si zaslužijo prezir. Ko govorimo o relgiji ne moremo mimo dveh stvari: 1. Agresivni sekularizem. Tudi v Sloveniji obstaja. Posebej v medijih. 2. Zanemarjenje znanosti. Ljudje zaupajo v pseudoznastvene goljufije. Ugled znanosti je med ljudmi vse manjši. Postala je navda, da o nečem obstaja več resnic. Izbiramo tisto, kar nam največ ustreza. Človek duhovnost potrebuje. Novi preroki to zlorabljajo. Verske vrednote so zelo pomembne za stabilno funkcioniranje multikulturne skupnosti. Upam, da bo politika znala vaš prispevek umestiti v razvoj splošne skupnosti«, je med drugim povedal dr. Trontelj.
Sledil je pogovor med predavatelji in predstavniki verskih skupnosti. Mufti dr. Nedžad Grabus je opozoril na težave s katerimi se muslimani soočajo v Sloveniji. Predlagal je da se nadležni organi ali inštitucije, ko obravnavajo določeno vprašanje, ki se tiče neke cerkve ali skupnosti konzultirajo z dotično skupnostjo. Navedel je primer skorajšnjega stališča varuhinje za človekove pravice v zvezi z obrezovanjem fantov, ki je to dejanje okarakterizirala kot kaznivo dejanje in sprejemanje novele zakona v zvezi z zakolom živali, ki se tiče Judovske in Islamske skupnosti v Sloveniji. Po tem, ko se sprejme odločitev ni več prostora za dialog. V nadaljevanju se je zahvalil direktorju Silvesterju Gaberščku za organizacijo posveta kot tudi predavateljema za odlična predavanje o medsebojnem spoštovanju.
Nevzet Porić