5

DAN DŽEMATA JESENICE

Jesenice, 3. oktober 2010, (MINAS) – V nedeljo, 3. oktobra 2010, je bila na Jesenicah organizirana svečanost »Dan džemata Jesenice« v kino dvorani. Program so izvedli imami s področja Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Poseben gost prireditve je bil bosansko-hercegovski umetnik Zejd Šoto, ki je ob lastni spremljavi na klavirju prepeval ilahije in kaside (pobožne pesmi).

Pred začetkom uradnega dela so se predstavili najmlajši člani verouka iz džemata Jesenice.

Na področju občine Jesenice živi, po popisu prebivalstva iz leta 2002, osemnajst odstotkov muslimanov. Prva zbiranja muslimanov na Jesenicah so se začela leta 1969, ko so v mesecu juliju organizirali prvi mevlud v dvorani na železniški postaji. Leta 1988 so bili kupljeni prostori v Ulici Viktorja Kejžarja 19. Oktobra 1989 je bil organiziran prvi odbor katerem je predsedoval rahmetli Selim Idrizi. Kupljeni prostori so doživeli popolno prenovo leta 1992. Takrat je bil zgrajen simboličen minaret visok 80 cm, ki tudi danes krasi objekt Islamske skupnosti na Jesenicah. Džemat Jesenice zajema naslednje občine: Jesenice, Bled, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora, Bohinjska Bistrica in Lesce. V teh občinah živi okrog pet tisoč muslimanov, ki so po poreklu večinoma iz Bosne, Makedonije in Kosova. V džematu Jesenice so kot imami delali Nedžad Grabus, Sakib Halilović, Hikmet Kaltak, Ihsan Hadžimejlić in Sead Karišik, ki še je še vedno na Jesenicah.

O vsem tem je kot tudi o trenutnih programih, ki se izvajajo na Jesenicah spregovoril imam Sead Karišik.

Pozdravno besedo je imel tudi predsednik izvršilnega odbora džemata Jesenice hadži Ajiz Omeradžić, ki je prisotne seznanil s projekti, ki jih je Odbor Islamske skupnosti Jesenice realiziral v preteklem obdobju.

Zbrane je na kratko nagovoril tudi namestnik ljubljanskega muftija Ibrahim Malanović.

Mufti dr. Nedžad Grabus kot slavnostni govornik na svečanosti je čestital Jeseničanom za 22. obletnico džemata. Spomnil se je svojega imamskega dela na Jesenicah v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Povedal je, da ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati v preteklem obdobju. Na Jesenicah je procentualno največje število muslimanov. Zato je za celotno Islamsko skupnost izziv kako odgovoriti potrebam ljudi, ki tam živijo. Zaradi infrastrukturnih in predvsem kadrovskih problemov, naši rezultati v preteklih dvajsetih letih so skromni. Potrebno je narediti analizo vsega tistega kar je bilo narejenega v tem džematu od začetka njegovega delovanja (1990) do danes. V nadaljevanju je mufti Grabus povedal da muslimani ne bodo nikoli žrtvovali Islamsko skupnost ter se priključili neki drugi organizaciji za kar je bil nagrajen z velikim aplavzom. Tiste, ki dvomijo komu bodo pripadali, nisu sigurni u svojo identiteto. Paralelizem ne obstaja v naši Skupnosti, pluralizam mišljenja je zaželen toda delitve niso dobrodošle. Zahvalil se je vsem aktivistom, ki so vložili svobodni čas v preteklih letih in pomagali v delovanju džemata Jesenice. Posebej se je zahvalil donatorjem in vakifom, ki pomagajo delovanje Islamske skupnosti. Če želimo organizirati projekte, ki bodo okrepili džemat na Jesenicah bomo morali vsi skupaj več narediti. Te korake moramo sprožiti takoj in razmišljati kakšen bo džemat po desetih ali petnajstih letih. Tisti, ki razmišljajo samo o današnjih problemih nimajo vizije. Islamska skupnost je za muslimane v Sloveniji toplina, ki jim daje smisel življenja.

Omenil je tudi problem nošenja burke in vsiljenih medijskih razprav o tem vprašanju. Povedal je da je naša opredelitev jasna. Z burko se ne moremo izobraževati. Mi si želimo na Univerzo in se izobraževati. To je naš odgovor. Mi moramo izobraževati svoje otroke. To je naša dolžnost in to je imamska obveza, da spodbujajo starše in otroke, da se posvetijo izobraževanju. Mi se moramo potruditi in izboljšati medčloveške odnose. Moramo paziti na svoje dostojanstvo. Moramo skrbeti za moralno-etične vrednote. Moramo se čuvati razkolov med nami. Svoje otroke moramo učiti vrednotam v družini. Če nekateri to ne vedo potem naj se posvetujejo s tistimi, ki to vedo oz. naj se posvetuje s svojim imamom. Vesel sem, ko vidim, da zaupate svojemu imamu in svoji Islamski skupnosti. Sklenil je svoj nagovor s trditvijo, da je treba biti ponosen na svoje poreklo in svojo identiteto. Zelo šibak je tisti, ki beži od samega sebe.

1

2

3

4

5