
LEP ZAČETEK 1430 LETA
Prvi mesec v hidžretskem letu, je mesec muharrem. Mesec muharrem je kar se posta tiče takoj za mesecem ramazanom. To je mesec v katerem je poslanec Muhammed največ časa posvetil postu in molitvi. Zato je tudi nam priporočil naj čim več dni postimo in čas izkoristimo za molitev. Deseti dan meseca muharrema je dan Jevmu-l-ašure.
Jevmu-l-ašura je dan, ki spominja na Božjega poslanca Nuha in dogodek povezan z veliko poplavo in njegovo ladjo »rešitve«. Verniki, ki so se vkrcali v Nuhovo ladjo so pripravili jed, ki je dobila ime Ašura. Jed je sestavljena iz različnih sestavin od sadja, zelenjave, žitaric itd.
Ašura se, tradicionalno, pripravlja vsako leto. Tudi tokrat je Žensko združenje Zemzem poskrbelo za njeno pripravo.
Na dan Jevmu-l-ašure je zelo priporočljiv post po besedah in praksi poslanca Muhammeda, naj je mir z njim. Zato je veliko število vernikov v Ljubljani postilo ta dan in se zvečer zbralo na iftarju oz. večerji, ki označuje konec posta. Iftar je bila lepa priložnost za skupno molitev in druženje.
Po vsem tem, teden dni kasneje, so otroci pri verouku svoje vtise in doživetja strnili v kratek spis. Naslovili so ga kot »Hidžra« ali »Moje doživljanje Hidžretskega leta«. Zanimivo je bilo poslušati njihovo razmišljanje in razumevanje o vseh dogodkih, ki so povezani z Hidžro. Nekaj zanimivih spisov bomo tukaj objavili brez kakršnekoli lekture:
Moje doživljanje Hidžretskega novega leta
Doma nismo praznovali Hidžretskega novega leta. Da praznujemo muslimansko novo leto mi je povedal oči. Povedal mi je tudi v katero novo leto smo vstopili. To je leto 1430.
Pred 1430 leti se je Muhammed, a.s., odpravil na pot iz Meke v Medino. To vem, ker nam je o tem pripovedovala Ela pri verouku. Izvedel sem lepe in zanimive stvari. Zgodba pripoveduje o Muhammedu, a.s., katerega so ga hoteli ubiti sovražniki. Najprej so ga hoteli ubiti med spanjem, vendar se je njegov prijatelj Alija pogumno javil in v posteljo legel namesto njega.
Muhammed a.s. in njegov prijatelj Ebu-Bekr sta zbežala in se skrivala majhno in ozko jamo. Pajek je vhod v jamo prekril s svojo pajčevino tako, da je bilo videti, da ni že dolgo let nihče vstopil tja noter. Ebu-Bekra je pičil škorpijon in ni hotel zakričati, da ne bi zbudil Muhammeda a.s., ki mu je zaspal na kolenih. Od bolečine je zajokal in njegova solza je zbudila Muhammeda a.s. Poslanik je Ebu-Bekrovo rano ozdravil tako da ga je pobožal po rani. Med svojo potjo iz Mekke v Medino, ki se imenuje Hidžra in predstavlja začetek muslimanskega štetja, je Muhammed a.s. zgradil tudi prvo džamijo, ki se imenuje Kuba.
Haris Hajrlahović
Ker doma nikoli ne praznujemo in kot se spodobi veselo vstopimo v muslimansko novo leto, tudi letos ni bilo nič drugače. Da praznujemo Hidžretsko novo leto sem izvedela od očeta. Ker tudi z mamino pomočjo in po nekaj minutah neuspešnega in pretiranega filozofiranja, ki je bilo zgolj posledica nevednosti, v katero leto vstopamo, sem raje pogledala na internet. 1430. Če povem po resnici, nisem občutila nekega veselja ali navdušenja. Pač, sem si mislila, nekaj samoumevnega. Tako sta najbrž mislila tudi moja starša, saj dan ni minil praznično. Nobene posebne večerje, daril ali celo čestitke. Ničesar.
Kaj je Hidžra sem vedela že prej. Film ”Pod zastavom Muhammeda a.s.”, razno razne risanke in predvsem pripovedovanja efendije Sifeta in drugih iz mekteba, so mi pomagali, da si ustvarim sliko o tem pomembnem dogodku v islamski zgodovini.
Žalostno, da nič od tega nisem izvedela od svojih staršev.
Ne zamerim jima, saj vem da tega nista storila nalašč.
”Splet okoliščin”, bi rekel moj profesor sociologije in nato brezbrižno zamahnil z roko.
Četudi nisem praznovala Hidžretskega novega leta vem kdo sem, kam spadam in sem na to vsekakor ponosna.
Ajla Hajrlahović
Hidžra
Hidžra je pot iz Meke v Medino katero muslimani po celem svetu zaznamujejo. Na to pot sta šla Muhamed a.s in njegov veliki prijatelj Ebu Bekr. Odšla sta zato, ker sta širila vero islam. Na poti sta doživela veliko stvari. Ko so mušriki izvedeli, da sta pobegnila v Medino so odšli za njima, vendar sta bila že daleč, ampak kljub temu so njiju ujeli, onadva sta se skrila v jamo. Muhamed a.s je zaspal v Ebu Bekrovem naročju. Ebu Bekra je takrat ugriznil škorpijon in ni spustil glasnega vriska, ampak je zajokal. Muhamedu je solza padla na obraz in se je zbudil. Če bi mušriki samo malo pogledali dol, bi jima videli noge. Vendar je Bog dal, da pajek spletel mrežo in njiju zavaroval. Ko sta bila sigurna, da ni nobenega več sta odšla naprej. Na poti sta zgradila še prvo mošejo, ki se je imenovala Kuba. Za dobrodošlico v Medini so jima zapeli ilahijo Tale al Bedru alejna.
Dino Alagić
Za novo hidžretsko leto sem dobila darilo. Novo hidžretsko leto sem čestitala svoji družini in pokali smo petarde.
Muhameda a.s. so hoteli ubiti, ker njegovi sovražniki niso verjeli v Boga. V Muhamedovo posteljo se je ulegel Alija in, ko so prišli do postelje sovražniki in odkrili odejo so bili začudeni. Takrat pa sta bila Muhamed a.s. in njegov prijatelj že daleč od Meke. Ko sta prišla do majhne in ozke jame je Muhamed a.s. rekel naj se skrijeta vanjo. Njegov prijatelj Ebu Bekr je vprašal kako naj se skrijeta, če je jama majhna, ampak sta se vseeno skrila in pajek je naredil mrežo. Ko so sovražniki prišli pred jamo so videli samo zapuščeno jamo. Ob prihodu Muhameda v Medino so mu zapeli ilahijo.
Torej je Hidžra pot Muhameda a.s., ko se je preselil iz Meke v Medino. Novo hidžretsko leto sem dočakala v Bosni.
Belkisa Šabić