PESEM FESTIVALA BOSANSKE HRANE

Ena od članic ženskega združenja ZemZem je svoje vtise s Festivala prenesla na papir in jih spesnila:

Od nekud dođe meni glas
da napišem nešto za nas.
Prvo, našoj učiteljici Eli hvala
što nam je tako lijepo ime dala.
Ponosni smo na to ime,
jer je ta ljepota od Allaha,
jer na ovom svijetu
bez vode i žena vrijeme bi stalo.
Žene zemzemice bujice su prave,
bistre su i jake
I baš na dan Ašure to su i pokazale.
Koliko su vrijedne bile
sve su za halal uradile.
A posebno se istaći mora
Da su bile lijepe,
ko labudice su se šetale.
Alija, Ismeta i Esma hanume prave,
u bosanskoj sobi kraj mangale,
sjede vezu i uz kahvu iglendišu.
Al kad zapjevaše,
komšinica Subha sve to gledaše,
prešla bi ona njima,
al ne mogaše,
jer je goste ona imala
pa je juhke razvijati morala.
I druge su sve uredne bile
pa su svakog poslužile.
Pa eto kako svaka rijeka svoje korito ima,
tako i mi svoj odborčić
koji nas sa sviju strana prima.
Kad smo skupa neko uči, a neko priča,
a neko se nervira zašto se ne sluša.
Ali to su žene, ipak se bez njih ne može.
Zehra nam je pjevačica prava,
kad zapjeva milina je poslušati tada,
al bez svekrve nikada ne prođe
pa nekom i zlo od te pjesme dođe.
Eto drage naše sestre,
Svakom pomozimo i budimo jake.
Bez Allahove volje
niko nas sa ovog puta ne smakne!

SUBHA LJUTIĆ