V nedeljo, 15. novembra 2026, je v Gazi Husrev-begovi džamiji v Sarajevu potekala slovesnost ob podelitvi menšure novoizvoljenemu reis ul ulemi Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini prof. dr. Nedžadu Grabusu. Slovesnosti so se udeležili mufti dr. Nevzet Porić, predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ter glavni imami in predsedniki izvršnih odborov Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji kot člani volilnega telesa za izvolitev reis ul uleme.
S slovesno podelitvijo menšure in prisego je prof. dr. Nedžad Grabus uradno prevzel dolžnost 14. reis ul uleme Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Na to dolžnost je bil za mandatno obdobje od leta 2026 do leta 2033 izvoljen 10. oktobra 2026. Slovesnosti so se udeležili predstavniki državnih institucij Bosne in Hercegovine, diplomatskega zbora, mednarodnih islamskih ustanov, člani volilnega telesa, muftiji, verski dostojanstveniki ter številni ugledni predstavniki javnega, akademskega in družbenega življenja. Za slovesnost je bilo akreditiranih več kot 500 gostov iz 23 držav.
Podelitev menšure je najslovesnejše dejanje ob nastopu dolžnosti novoizvoljenega reis ul uleme. Menšura je listina, ki potrjuje zakonitost njegove izvolitve in šeriatska pooblastila za opravljanje najvišje verske dolžnosti v Islamski skupnosti. To dejanje simbolizira kontinuiteto verske avtoritete, ohranjanje institucionalne enotnosti in odgovornost za nadaljnji razvoj Islamske skupnosti.
Svečanost v Gazi Husrev-begovi džamiji
Svečanost se je začela z recitiranjem Kur’ana in izgovarjanjem tekbirjev, nato pa sta se dosedanji in novoizvoljeni reis ul ulema v spremstvu članov odbora za podelitev menšure iz Gazi Husrev-begove knjižnice odpravila proti džamiji. Na poti do džamije so pri spominskem obeležju imamom šehidom in Gazi Husrev-begovem turbetu recitirali Fatiho. Slovesni vstop v džamijo sta spremljali zastavi Bosne in Hercegovine ter Islamske skupnosti. Po podne namazu, ki ga je vodil novoizvoljeni reis ul ulema prof. dr. Nedžad Grabus, se je svečani program nadaljeval. V njem so sodelovali kurra hafiz Aziz Alili, hafiz Sulejman Bugari, hafiz Senad Podojak, kurra hafiz Alija Rahman, hafiz Ahmed Alili, hafiz Špendi Fidani in Ibrahim Bilčević. Z recitiranjem Kur’ana, tekbirjev, salavatov in ilahij so prispevali k slovesnemu vzdušju tega pomembnega dogodka.
Celoten program podelitve menšure reis ul ulemi prof. dr. Nedžadu Grabusu so neposredno prenašali BHRT, televizija BIR in Al Jazeera Mubasher ter tako vernikom in širši javnosti v BiH in tujini omogočili spremljanje tega pomembnega dogodka.
Reis ul ulema Kavazović pozval k enotnosti in podpori novemu reis ul ulemi
V okviru programa je zbrane nagovoril dosedanji reis ul ulema dr. Husein Kavazović, ki je to dolžnost opravljal med letoma 2012 in 2026. Ozrl se je na štirinajst let služenja Islamski skupnosti in izzive, s katerimi se je ta soočala, ter poudaril pomen ohranjanja njene enotnosti in institucionalne stabilnosti. Ulemo in člane Islamske skupnosti je pozval, naj podprejo novoizvoljenega reis ul ulemo Nedžada Grabusa, ter poudaril, da »breme, ki ga prevzema, zahteva skupna ramena«.
Slovesna prisega in podelitev menšure
Osrednji del svečanosti je zaznamovala prisega novoizvoljenega reis ul uleme pred odborom za podelitev menšure. Odbor so sestavljali predsednik Zbora Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Edhem Bičakčić, ki je odboru tudi predsedoval, dosedanji reis ul ulema Husein Kavazović, tuzelski mufti Vahid Fazlović, sandžaški mufti Mevlud Dudić, direktor medrese Džemaludin Čaušević v Cazinu Zuhdija Handanović in predsednik Medžlisa Islamske skupnosti Mostar Džafer Alić. Predsednik Zbora Edhem Bičakčić je prebral sklep o podelitvi menšure in njeno besedilo, nato pa novoizvoljenega reis ul ulemo pozval k prisegi. Beseda menšura izvira iz arabske besede menšur, ki pomeni potrdilo, odlok ali listino o imenovanju. V zgodovini Islamske skupnosti predstavlja potrditev verske legitimnosti reis ul uleme in njegovih pooblastil.
Reis ul ulema kot poglavar Islamske skupnosti in vrhovni mufti predstavlja in zastopa Islamsko skupnost, predseduje Rijasetu in Svetu muftijev, izdaja fetve, usmerja versko življenje ter skrbi za varstvo verskih pravic in svoboščin njenih pripadnikov. Po slovesni prisegi so reis ul ulemi prof. dr. Nedžadu Grabusu podelili menšuro, nato pa je sledilo slovesno oblačenje džuba (plašča). Ob izgovarjanju tekbirjev je reis ul ulema Grabus zbrane prvič nagovoril kot poglavar Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini.
Reis ul ulema Grabus poudaril, da je Islamska skupnost naš najpomembnejši skupni idžtihad
V svojem prvem javnem nagovoru po prevzemu dolžnosti je reis ul ulema prof. dr. Nedžad Grabus poudaril, da zaupano dolžnost razume kot veliko čast in odgovornost. Napovedal je, da se bo pri svojem delu posvetoval z ulemo, nosilci odgovornih funkcij v organih in ustanovah Islamske skupnosti ter vsemi, ki ji želijo dobro. Ko je govoril o njenem poslanstvu, je poudaril, da delovanje Islamske skupnosti temelji na Kur’anu, sunnetu Muhammeda, naj je mir z njim, in islamski tradiciji Bošnjakov.
»Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini je ena in enotna skupnost. Je naš najpomembnejši skupni idžtihad. Pri svojem delu si bomo prizadevali za programe in načrte, ki bodo po eni strani zagotavljali in krepili njeno enotnost, po drugi pa omogočali njeno nadaljnje odpiranje sodobnim pozitivnim družbenim tokovom,« je poudaril novoizvoljeni reis ul ulema. Zlasti je opozoril na odgovornost današnjih generacij do prihodnosti Islamske skupnosti in poudaril, da imajo današnje odločitve dolgoročne posledice za prihodnje generacije. Izpostavil je pomen verskega izobraževanja, vzgoje otrok pri verouku, vključevanja mladih v delovanje Islamske skupnosti ter razvijanja programov, ki povezujejo člane džematov in jim zagotavljajo podporo v vsakdanjem življenju. Ko je govoril o družbeni vlogi Islamske skupnosti, je poudaril njeno zavezanost medverskemu, medkulturnemu in medcivilizacijskemu dialogu, graditvi zaupanja ter razvijanju dobrih sosedskih odnosov.
»Živimo v pluralnem, večverskem in demokratičnem okolju. Smo muslimani in Evropejci,« je poudaril. Izpostavil je, da so enakost pred zakonom, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava pomembni pogoji za svobodno delovanje Islamske skupnosti ter uveljavljanje muslimanske identitete v sodobni družbi. V svojem nagovoru je obsodil ubijanje nedolžnih ljudi ter pozval k vztrajnemu prizadevanju za mir, medsebojno spoštovanje in dostojanstvo vsakega človeka.
Reis ul ulema Grabus se je svojima predhodnikoma, reis ul ulemi Huseinu Kavazoviću in reis ul ulemi Mustafi Ceriću, zahvalil za predano delo in prispevek k razvoju Islamske skupnosti ter namenil dovo vsem prejšnjim reis ul ulemam. Dovo ob koncu svečanosti v Gazi Husrev-begovi džamiji je izgovoril nekdanji banjaluški mufti Edhem Čamdžić.
Izvolitev reis ul uleme Grabusa ima poseben pomen za Islamsko skupnost v Sloveniji
Izvolitev prof. dr. Nedžada Grabusa za 14. reis ul ulemo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ima poseben pomen za muslimane v Sloveniji, saj je petnajst let vodil Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji. Od leta 2006 do leta 2021 je opravljal dolžnost ljubljanskega muftija in predsednika Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Njegovo delovanje so zaznamovali pomembni procesi institucionalnega razvoja, krepitve organizacijske strukture, izboljševanja verskega življenja in uveljavljanja Islamske skupnosti v slovenski družbi. Eden najpomembnejših dosežkov tega obdobja je bil podpis sporazuma o pravnem položaju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji z Vlado Republike Slovenije leta 2007. Ta dokument je predstavljal pomemben korak pri urejanju pravnega položaja Islamske skupnosti in zagotavljanju stabilnih pogojev za njeno delovanje.
Posebno mesto v njegovem delu zavzema izgradnja Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, enega najpomembnejših projektov v zgodovini Islamske skupnosti v Sloveniji. Mufti Grabus je ta zahtevni projekt vodil od izbire lokacije in nakupa zemljišča prek priprav in gradnje do zaključka del in začetka uporabe džamije 7. februarja 2020. Z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana se je uresničila večdesetletna želja muslimanov v Sloveniji po džamiji in ustreznih prostorih za organiziranje verskega, izobraževalnega in kulturnega življenja.
V času njegovega mandata je bila posebna pozornost namenjena tudi razvoju medverskega dialoga, sodelovanju z državnimi in lokalnimi institucijami ter krepitvi položaja Islamske skupnosti kot enakopravnega in dejavnega dela slovenske družbe. Njegov prispevek je bil prepoznan tudi na najvišji državni ravni. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ga je odlikoval s srebrnim redom za zasluge za prispevek k razvoju medverskega in medkulturnega dialoga v Sloveniji. Poleg opravljanja dolžnosti muftija je bil Grabus dejaven tudi na akademskem področju, med drugim kot predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. S svojim znanstvenim, izobraževalnim in javnim delovanjem je prispeval k boljšemu razumevanju islama in uveljavljanju kulture dialoga. Po koncu mandata v Sloveniji je 15. septembra 2021 prevzel dolžnost sarajevskega muftija, ki jo je opravljal do izvolitve za reis ul ulemo.
Njegovo dolgoletno delo je pustilo trajen pečat v institucionalnem razvoju Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Zato njegov prevzem najvišje verske dolžnosti predstavlja pomemben trenutek za muslimane v Sloveniji, ki so lahko neposredno spremljali njegovo delo in prispevek k razvoju Islamske skupnosti.
Svečani sprejem in sporočila o odgovornosti ter sodelovanju
Po slovesnosti v Gazi Husrev-begovi džamiji je ob podelitvi menšure reis ul ulemi prof. dr. Nedžadu Grabusu v Sarajevu potekal svečani sprejem. Udeležili so se ga predsedujoči Predsedstvu BiH Denis Bećirović, članica Predsedstva BiH Darijana Filipović, člani Medverskega sveta v Bosni in Hercegovini, metropolit dabrobosanski Hrizostom, vrhbosanski nadškof metropolit msgr. Tomo Vukšić in predsednik Judovske skupnosti v Bosni in Hercegovini Jakob Finci ter predstavniki diplomatskega zbora, državnih institucij in javnega življenja.
Navzočnost predstavnikov različnih verskih skupnosti in cerkva je dodatno poudarila pomen medverskega dialoga, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja v bosanskohercegovski družbi. Slovesni sprejem je s svojim nastopom obogatil zbor Gazi Husrev-begove medrese v Sarajevu.
Reis ul ulema Grabus se je ob tej priložnosti gostom zahvalil za prisotnost in podporo ter poudaril, da si bo pri opravljanju zaupane dolžnosti prizadeval upravičiti izkazano zaupanje in sprejemati odgovorne odločitve, ki bodo prispevale k skupnemu dobru.
»Zavedam se, da se odgovornost za zaupano dolžnost ne potrjuje le z besedami in nameni, temveč tudi z odločitvami, ki jih sprejemamo, in njihovimi posledicami za ljudi,« je poudaril. Posebej je izpostavil zavezanost Islamske skupnosti nadaljnjemu sodelovanju z državnimi institucijami, drugimi verskimi skupnostmi in mednarodnimi partnerji ob spoštovanju avtonomije verskih skupnosti, človekovih pravic in različnih identitet. Poudaril je, da delovanje Islamske skupnosti zajema vero, znanost, kulturo, humanitarno delo ter skrb za ljudi, ki potrebujejo pomoč in podporo.
Svečanost kot potrditev kontinuitete in enotnosti Islamske skupnosti
Slovesnost ob podelitvi menšure reis ul ulemi prof. dr. Nedžadu Grabusu predstavlja pomemben trenutek v zgodovini Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini. Z njo je bila potrjena kontinuiteta najvišje verske avtoritete in začelo se je novo obdobje njenega institucionalnega delovanja.
Za Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji ima ta dogodek dodatno simbolno vrednost, saj je dolžnost reis ul uleme prevzel mufti, ki je petnajst let vodil delovanje skupnosti ter pomembno prispeval k njenemu institucionalnemu razvoju, izgradnji Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana in uveljavljanju muslimanov v slovenski družbi.













