Predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in ljubljanski mufti Nevzet Porić je 7. julija 2026 na Fakulteti za islamske znanosti Univerze v Sarajevu uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Naučno tumačenje Kurʼana u periodici Islamske zajednice u 20. stoljeću.
Disertacija obravnava razvoj znanstvene razlage Kur’ana v Bosni in Hercegovini na podlagi analize periodičnih publikacij Islamske skupnosti, predvsem revij Glasnik, Takvim, Preporod in Islamske misli, ter druge literature, objavljene v 20. stoletju.
Porić je analiziral razvoj tega hermenevtičnega pristopa, njegove glavne predstavnike in metodologijo ter prednosti in izzive povezovanja razlage Kur’ana s sodobnimi znanstvenimi spoznanji.
Posebno pozornost je namenil prispevku znanstvenikov, kot so Džemaludin Čaušević, Husein Đozo in Ahmed Smajlović, ki so prispevali k razvoju znanstvene razlage Kur’ana v Bosni in Hercegovini. Disertacija obenem izpostavlja pomembno vlogo periodičnih publikacij Islamske skupnosti kot temelj za predstavljanje in razvoj tega pristopa.
V sklepnem delu je mufti Porić poudaril, da so periodične publikacije Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini v 20. stoletju predstavljale pomembno platformo za razvoj in promocijo znanstvene razlage Kur’ana, katere cilj je bil predstaviti islam v luči sodobnih znanstvenih odkritij ter odgovoriti na izzive sodobnega časa.
Znanstvena razlaga Kur’ana je predstavljena kot prizadevanje, da bi kur’ansko besedilo razumeli v luči dosežkov sodobne znanosti, ob hkratnem razmisleku o razmerju med avtoriteto Kur’ana in avtoriteto človeškega spoznanja. Avtor zagovarja uravnotežen pristop, ki upošteva znanstvene dosežke, obenem pa spoštuje tradicijo, jezikovni pomen kur’anskega besedila in meje znanstvenih teorij.
Doktorsko disertacijo je zagovarjal pred komisijo v sestavi: prof. dr. Almir Fatić (predsednik), profesor emeritus dr. Enes Karić (mentor in član), prof. dr. Rifet Šahinović (somentor in član), prof. dr. Amrudin Hajrić (član) in prof. dr. Nedžad Grabus (član).
Predsednik komisije prof. dr. Almir Fatić je poudaril, da disertacija obravnava pomembno raziskovalno temo, ki je dolgo čakala na svojega raziskovalca.
»Delo ima znanstveni in akademski, pa tudi praktični pomen. Njegove ugotovitve bodo lahko uporabljali tudi v izobraževalnih ustanovah Islamske skupnosti,« je dejal Fatić.
Profesor emeritus dr. Enes Karić je izrazil zadovoljstvo ob izidu tega znanstvenega dela ter ocenil, da bi bilo koristno pripraviti tudi znanstveni simpozij, posvečen tej temi.
Člana komisije izr. prof. dr. Rifet Šahinović in prof. dr. Amrudin Hajrić sta poudarila, da je kandidat uspešno izpolnil zastavljeni raziskovalni cilj ter pripravil dragoceno analizo obsežnega arhivskega gradiva, ki bi jo bilo po temeljiti redakciji smiselno objaviti v knjižni obliki.
Prof. dr. Nedžad Grabus je Poriću čestital za vztrajnost ter izpostavil sistematičnost, znanstveni pristop, natančnost in vsebinsko bogastvo disertacije. Posebne čestitke je namenil tudi mentorju dr. Enesu Kariću. Ob tem je poudaril, da disertacija temelji na objektivnosti, metodološki doslednosti, preverljivosti in sistematičnosti.
»Ali je mogoče kur’anske resnice preverjati? Kolega Porić je o tem govoril na primeru določenih ajetov, ki so za nas mudžiza (čudež), medtem ko jih nekateri znanstveniki razumejo kot mitologijo. Ključno vprašanje je, kako razumeti in uskladiti te različne pristope,« je dejal Grabus.
Po njegovi oceni bo pomen te raziskovalne tematike v prihodnosti še naraščal, hkrati pa bo za njen nadaljnji razvoj potrebna temeljita prenova, podobna reformam, ki so v preteklosti zaznamovale razvoj muslimanske misli.
